Lahko sploh še kdo zaustavi Donalda Trumpa na poti v Belo hišo?

Večina javnomnenjskih anket tega tedna kaže, da sta kandidata za predsednika ZDA izenačena oziroma ima eden od njiju minimalno prednost. Po najnovejši, petkovi anketi Los Angeles Timesa pa ima republikanski predsedniški kandidat kar šest odstotnih točk prednosti pred nekdanjo prvo damo: 47 odstotkov volivcev namreč podpira Trumpa, Clintonovo 41 odstotkov.

Trump vse bližje zmagi v ključnih državah

Ne samo na nacionalni ravni, tudi v posameznih zveznih državah, ki bodo ključne za zmago na novembrskih predsedniških volitvah, Trump prehiteva Clintonovo. V Floridi na primer newyorški milijarder vodi z od tremi do štirimi odstotki, na zmagovalni poti je tudi v Ohiu, kjer po zadnji Suffolkovi anketi vodi za tri odstotne točke.

Ne samo v t. i. škrlatnih državah, Trump vse bolj ogroža Clintonovo tudi v zveznih državah, kot je Michigan, ki je vse od leta 1988 trdno v demokratskih rokah. Zadnja anketa The Detroit Free Pressa kaže, da je prednost Clintonove skopnela na tri odstotne točke: 38 proti 35 odstotkov.

Kaj so modre, rdeče in škrlatne države?

Glede na to, da je strankarska barva demokratov modra, republikancev pa rdeča, se ti dve barvi uporabljata za označevanje strankarskih preferenc posameznih zveznih držav (angl. blue states, red states). Za zvezne države, ki pogosto nihajo med obema strankama oziroma barvama, se uporablja oznaka škrlatne države (ang. purple states) oziroma nihajoče države (swing states). 

Trumpov vzpon v javnomnenjskih anketah se ujema s slabostjo Clintonove na nedeljski spominski slovesnosti ob 15. obletnici terorističnih napadov v New Yorku, ki jo je morala zapustiti oziroma od koder so jo sodelavci skoraj nebogljeno odvlekli. Posnetki, ki so preplavili družbena omrežja, so tudi pokazali, da je pred vstopom v vozilo, ki jo je odpeljalo s kraja slovesnosti, klecnila in bi verjetno celo omahnila, če ji ne bi pomagali varnostniki in njeni sodelavci.

Je res hudo bolna ali so to le republikanske teorije zarot? Slabost na slovesnosti 11. septembra in nedosledna pojasnila sprožajo veliko vprašanj. Najprej so namreč v Hillaryjinem volilnem štabu zagotavljali, da ji je postalo slabo zaradi vročine in dehidracije. Po protiargumentih, da ta dan ni bilo tako vroče, so demokrati postregli s pojasnilom, da ima Hillary pljučnico in da se je virus lotil tudi njenih sodelavcev. Ko so kritiki spraševali, zakaj se je, če ima pljučnico, pogovarjala z deklico in se je dotikala (na fotografiji), pa je Hillaryjina zdravnica sporočila, da ima Hillary bakterijsko, nenalezljivo obliko pljučnice. Za zmedo je vmes poskrbel še Bill Clinton, ki je najprej zatrdil, da ima njegova žena gripo in ne pljučnice, nato pa spet ugotovil, da gre za pljučnico. Foto: Reuters

Vzroki Trumpovega vzpona

Toda napaka bi bila, če bi Trumpov vzpon v zadnjih dnevih skušali razložiti samo s strahom oziroma zaskrbljenostjo ameriških volivcev, da bi z izvolitvijo Clintonove ZDA imela v Beli hiši bolno in telesno šibko predsednico. Vzroki so globlji.

Že pred tedni je Peter Hart, eden od najuglednejših demokratskih javnomnenjskih strokovnjakov, ugotavljal, da lahko Trump premaga Clintonovo, če bo imel, kot se je izrazil, en mesec kampanje, ko ne bi delal ali govoril norosti ter tako prepričal politično neopredeljene volivce, da ni nor oziroma malo čez les. Hart je sicer podvomil, da bo Trumpu to uspelo, toda v bistvu mu je.

Nagovarjanje temnopoltih Američanov

Tako Trump od srede avgusta vse bolj nagovarja tudi temnopolte volivce. Od leta 2014, ko je v Fergusonu v državi Missouri belopolti policist ustrelil temnopoltega mladeniča, se ZDA spet srečujejo z nasilnimi protesti Afroameričanov, podobnimi tistim v 60. letih prejšnjega stoletja.

Donald Trump, ki mu njegovi nasprotniki očitajo seksizem in sovraštvo do žensk, s pomočjo svoje hčerke Ivanke snubi tudi volivke. Tako je v torek predstavil svoj načrt o porodniški odsotnosti in negi otrok. Po tem načrtu bi v ZDA med drugim uzakonili šesttedenski plačani porodniški dopust in davčne olajšave za starše, ki bi ostali doma po rojstvu otroka. Glede na to, da ZDA na zvezni ravni nimajo uzakonjenega plačanega porodniškega dopusta, je to velik korak naprej. Foto: Reuters

Če so Trumpove tradicionalne besedne tarče Mehičani (gradnja zidu na meji z Mehiko), nezakoniti priseljenci (ki bi jih izgnal iz ZDA) in zlasti muslimani (preprečil bi njihovo priseljevanje v ZDA), pa od napovedi svoje nominacije lani poleti ni bil izključujoč do Afroameričanov. 

Globalizacija in propad afroameriških sosesk

Lahko bi rekli, da Trumpov ameriški nacionalizem v slogu Najprej Amerika (ang. America first) sicer izključuje nezakonite priseljence in muslimane, a vključuje Afroameričane. Ne pozabimo, da je eden od njegovih tesnih zaveznikov in podpornikov tudi nekdanji tekmec za republikansko predsedniško nominacijo kirurg Ben Carson.

Trump, ki je tudi velik nasprotnik globalizacije in prenosa delovnih mest iz ZDA v druge države, skuša temnopolte Američane pridobiti na svojo stran z naslednjim poudarki:

-    Največje žrtve nasilnih protestov so prav Afroameričani, ki spoštujejo zakon.
-    Propad (industrijskih) mest, v katerih živijo temnopolte skupnosti, so posledica globalistične politike, tj. selitve delovnih mest iz ZDA v druge države.
-    Namesto da bi demokrati reševali vprašanje kriminala in revščine v mestih, kjer živijo Afroameričani, dajejo prednost naseljevanju bližnjevzhodnih beguncev v ZDA.
-    Afroameričani že nekaj desetletij volijo demokratsko stranko, ki si jih pokroviteljsko prisvaja, a v resnici ni nič naredila zanje.

Če je hčerka Ivanka ta teden predstavljala očetove načrte o porodniškem plačanem dopustu, je njen brat Donald Trump mlajši nabiral glasove med pensilvanskimi rudarji. Ti so bili do zdaj trdni privrženci demokratske stranke, toda ta jih je z načrti o zapiranju premogovnikov in prehodu na zeleno energijo odtujila od sebe. To skuša izkoristiti Trumpov tabor, ki zagovarja obstoj rudnikov. Foto: Reuters

Hillaryjina košara zavrženih, jamrajočih zagrenjencev

Demokrati so se na Trumpovo prizadevanje, da bi se približal temnopoltim volivcem, odzvali z opozarjanjem, da so Trumpa podprli tudi odkriti beli rasisti (kot je nekdanji član KKK David Duke). Del te taktike so bile tudi besede Hillary Clinton prejšnji petek, ko je polovico Trumpovih volivcev označila kot rasiste, seksiste, homofobe, ksenofobe in islamofobe ter jih vrgla  v "koš brezupnih, jamrajočih bednikov" (izvirno: basket of deplorables).

Te besede so se kmalu izkazale za neposrečene in strel v koleno. Številni so jih primerjali z besedami republikanskega kandidata Mitta Romneyja leta 2012, ko je za 47 odstotkov ameriških volivcev dejal, da bodo volili za Baracka Obamo ne glede na vse, ker so odvisni od vlade in prepričani, da so žrtve. Prav tako teh 47 odstotkov ne plačuje dohodnine in nima občutka osebne odgovornosti za svoja življenja. 

Privrženci Donalda Trumpa radi poudarjajo, da so antiglobalisti. To pomeni, da nasprotujejo politiki odprtih vrat za priseljence ter selitvi delovnih mest in proizvodnje iz ZDA v druge države. Nedavna odločitev avtomobilske družbe Ford (na fotografiji predsednik uprave Mark Fields), da bo del proizvodnje preselila v Mehiko, je tako voda na mlin Trumpu, ki lahko prav zaradi takšnih potez novembra zmaga v zvezni državi Ohio. Foto: Reuters

Kdo so trumpokrati

Vprašanje je, ali bo Trumpu uspelo, da bo demokratom iztrgal toliko afroameriških volivcev, da bo 8. novembra letos zmagal. Dejstvo pa je, da je newyorškemu milijarderju uspelo, da je na svojo stran pridobil že številne nekdanje demokratske volivce, zlasti iz vrst belega delavskega razreda (t. i. trumpokrati – Trumpocrats).

Trump pač ni republikanski predsedniški kandidat, kot smo jih bili vajeni od Ronalda Reagana naprej, ampak glede socialne in družinske politike zagovarja tudi zamisli, ki so bile do zdaj bolj doma v demokratski stranki. 

Republikanska dilema: Latinoameričani ali beli delavci?

Kako se je zgodil ta preobrat: republikanci so bili po porazu na zadnjih predsedniških volitvah leta 2012 pred dvema izbirama. Vodstvo republikanske stranke je bilo prepričano, da se mora republikanska stranka za zmago bolj približati zlasti Latinoameričanom, in sicer tako, da bo zagovarjala amnestijo za nezakonite priseljence.

Hillary Clinton rada poudarja svojo politično kilometrino ter pomembne politične in državne naloge, ki jih je opravljala. S tem želi povedati, da je bolj kvalificirana za opravljanje predsedniške funkcije kot njen tekmec Donald Trump, ki v življenju ni opravljal še niti ene politične ali državne funkcije. Toda to je hkrati dvorezen meč, saj so se številni volivci Clintonove naveličali. Poleg tega dejstvo, da jo je leta 2008 v boju za demokratsko predsedniško kandidatko premagal do tedaj skoraj neznani Barack Obama in da je letos le s težavo premagala prav tako do zdaj skoraj neznanega Bernieja Sandersa, kaže na to, da ni zelo priljubljena med volivci, niti med demokratskimi. Foto: Reuters

Republikanska strankarska baza pa je bila bolj zagreta za mnenje, da bodo republikanci znova zavzeli Belo hišo takrat, ko bodo na svojo stran pridobili več belih, delavskih volivcev, in sicer tako, da bodo odvrgli podobo republikancev kot stranke, ki zagovarja samo interese bogatih, ter da ne bodo več podpirali politike selitve delovnih mest iz ZDA v tujino.

Propad dinastije Bush in Sizifov boj Teda Cruza

Če je prvo izbiro poosebljal nekdanji floridski guverner Jeb Bush iz slavne predsedniške dinastije Bush, je drugo poosebljal newyorški nepremičninsko-gradbeni bogataš Trump. Vemo, kako se je končalo: Trump je osvojil nominacijo, favorit vodstva republikanske stranke Jeb Bush je osramočeno pogorel že skoraj takoj na začetku. 

Teksaški senator Ted Cruz je s pomočjo glasov strogo vernih evangeličanov (ti so zavračali Trumpa, ker ga niso imeli za doslednega kristjana, saj se je trikrat poročil, njegova zadnja žena, to je naša rojakinja Melania, pa se je celo fotografirala gola), ki živijo zlasti na podeželju na ameriškem Srednjem Zahodu, še nekaj časa držal korak z newyorškim magnatom, a je bil brez pravih resničnih možnosti za zmago proti Trumpu.

Do volitev je še slaba dva meseca. Zadnje dneve je v prednosti Trump, toda predvolilna tekma je nepredvidljiva in še vedno odprta. Na fotografiji: letalski maketi v obliki Trumpa in Clintonove. Foto: Reuters

Trumpova koalicija zarjavelega pasu in ameriškega juga

Trump je imel namreč trdno podporo delavskih volivcev v državah "zarjavelega pasu" (izvirno: Rust Belt – države z nekdaj cvetočo industrijo, ki je v času globalizacije začela propadati oziroma rjaveti) na Srednjem vzhodu in severovzhodu ZDA ter evangeličanov na ameriškem jugu, ki jih je tako navdušil Trumpov ameriških nacionalizem in protiimigracionizem, da so pozabili na njegov "grešni newyorški" slog življenja.

Prav Trumpova sposobnost, da je ne glede na svoje izjave, ki jih imajo številni za neokusne ali odbite, sposoben nagovoriti tudi volivce, ki so prej tradicionalno volili demokrate, ga utegne novembra popeljati v Belo hišo.

Šibke točke Hillary Clinton

Prav tako so Trumpu voda na mlin tudi afere, ki se lepijo na Clintonovo: pošiljanje zaupnih e-pisem z njenega zasebnega nezavarovanega strežnika, sporno delovanje sklada zakoncev Clinton (ang. Clinton Foundation), ki navzven deluje kot dobrodelni sklad, v resnici pa je mehanizem spretnega lobiranja. Tudi nejasnosti glede zdravja Clintonove Trumpu na stežaj odpirajo vrata v Belo hišo.