Krvavi protesti Kurdov v Turčiji

Policija je v več mestih po Turčiji, tudi Ankari in Istanbulu, proti protestnikom uporabila vodne topove in solzivec. Najhuje je bilo na jugovzhodu Turčije v mestih Mardin, Siirt, Batman in Mus. V več pretežno kurdskih mestih so uvedli policijsko uro.

Skupina okoli 300 Kurdov naj bi poskušala prečkati turško mejo in se napotiti proti Kobaneju, a jo je ustavila policija.

Protesti tudi v Evropi Protestniki so razbili steklena vrata ter vstopili tudi v Evropski parlament, kjer je predsednik EP Martin Schulz obljubil, da bo o tem razpravljal z evropskimi voditelji. Še sto več protestnikov je demonstriralo v Berlinu in drugih nemških mestih.

V Kobane na turško-sirski meji so po tritedenskem obleganju v začetku tedna vstopili islamski skrajneži Islamske države in se na ulicah spopadali s kurdskimi borci. Mesto je v zadnjih tednih zapustilo več kot 160 tisoč civilistov, med obleganjem pa je umrlo najmanj 400 ljudi.

Ameriški letalski napadi Turški parlament je prejšnji teden odobril vojaško posredovanje turške vojske v Siriji in Iraku proti IS, vendar pa, vsaj kolikor je znano, turška vojska, nameščena ob meji, v Kobaneju, ki ga številni že primerjajo z Vukovarjem, ni posredovala. So pa Kurdom na pomoč priskočila letala zavezništva pod vodstvom ZDA, ki so napadla cilje IS okoli Kobaneja. Najnovejši napadi naj bi pomagali odbiti napade IS na mesto, vendar pa je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan opozoril, da je mesto tik pred padcem.

Namestnik turškega premierja Yalcin Akdogan je zatrdil, da Turčija dela "vse, kar lahko" za Kobane ter da je "velika laž", da njegova država ni naredila ničesar za prebivalce obleganega mesta.

Turško nezaupanje do Kurdov Ankara se z vojaškim posredovanjem obotavlja, ker ne želi pomagati kurdskim borcem, saj so ti zavezniki v Turčiji prepovedane kurdske stranke PKK. Kurdska delavska stranka je največja kurdska stranka v Turčiji in je svoje člane ter podpornike pozvala k protestom proti ofenzivi IS. PKK v Turčiji velja za teroristično skupino, ki se je več desetletij z orožjem borila proti turški vladi za samostojni Kurdistan.