Krvave roke islamskega skrajneža, ki je sodeloval v komisijah smrti

Da se dogaja nekaj srhljivega, je bilo mogoče zaslutiti že takoj na začetku, ko so oblasti zunanjim obiskovalcem prepovedale dostop do zaporov, v katerih je bilo zaprtih na tisoče ljudi, predvsem mladih fantov in deklet. Med njimi so bili tudi najstniki. Za rešetkami so se znašli, ker jih je islamistična verska in politična oblast označila za nasprotnike režima ajatole Homeinija, ki je oblast prevzel po iranski revoluciji leta 1979, s katero mu je uspelo zrušiti prozahodnega šaha Mohameda Rezo Pahlavija.

Najhujši strahovi so se uresničili

Več mesecev ni bilo jasno, kaj točno se dogaja, a po državi so se že začele širiti govorice o množičnih usmrtitvah in zakopavanju trupel v neoznačena množična grobišča. Najhujši strahovi sorodnikov zaprtih političnih disidentov so se uresničili oktobra 1988, ko so oblasti ponovno dovolile dostop do zaporov in družine izginulih obvestile, da so njihove najdražje usmrtili.

Da je bila bolečina še večja, jim niso povedali, kje so pokopani in kaj točno se je z njimi zgodilo, hkrati pa so jim prepovedali kakršnokoli javno žalovanje. Kasneje se je izkazalo, da so jih naložili na tovornjake in odpeljali na obešanje.

Homeini s fatvo ukazal množični pokol

Čeprav je celotno dogajanje okoli pobojev še danes označeno za državno skrivnost, je resnica v desetletjih po pokolu počasi začela prihajati na dan. Leta 2000 je bila tako objavljena kopija fatve, s katero je ajatola Homeini ukazal množični pokol političnih nasprotnikov.

Leta 2016 pa se je v javnosti pojavil avdioposnetek sestanka iz avgusta 1988 med Hosseinom Alijem Montazerijem, desno roko ajatole Homeinija, in uradniki, odgovornimi za izvedbo pobojev, na katerem je mogoče slišati Montazerijeve besede, da so poboje pripravljali več let, kot povod za njihovo izvedbo pa so izkoristili oboroženi napad militantne opozicijske skupine Ljudski mudžahedini, ki ima šiitske in marksistične temelje in katere podporniki naj bi bili zaprti politični disidenti.

Koliko ljudi je bilo dejansko ubitih, ne ve nihče, se pa ocene gibljejo od dva do trideset tisoč mrtvih.

Montazeri: Pri pobojih je sodeloval tudi Ebrahim Raisi

Po letu 1989 je Montazeri postal velik kritik delovanja Irana pod vodstvom islamskih elit. Podrobneje je spregovoril tudi o pobojih leta 1988, pri čemer je kot enega od ljudi, ki so sodelovali pri njihovi izvedbi, imenoval tudi 60-letnega Ebrahima Raisija, novoizvoljenega skrajnega islamističnega iranskega predsednika, ki bo položaj prevzel avgusta in ki zagovarja islamizacijo javnega življenja, segregacijo spolov in zavrača kakršnekoli vplive zahodnih držav.

Raisi je vpletenost v usmrtitve zanikal, čeprav je bil v v času pokolov namestnik generalnega tožilca. V obtožbah na račun Raisija nevladne organizacije, med njimi tudi Amnesty International, opozarjajo, da je bil član t. i. "komisije smrti", ki je leta 1988 v le nekaj mesecih usmrtila na tisoče političnih zapornikov. 

Poleg sodelovanja pri pobojih mu ZDA in več zahodnih nevladnih organizacij očitajo druge kršitve človekovih pravic med dolgoletno kariero v sodstvu. Opozarjajo tudi, da je od leta 2019, ko je prevzel vodenje celotnega iranskega pravosodja, "pod njegovim vodstvom to ščitilo vladne uradnike in varnostne sile, ki so bili odgovorni za nezakonito pobijanje več sto moških, žensk in otrok".

Kdo je Ebrahim Raisi? Video: YouTube

Janša podprl preiskavo Združenih narodov

Da je potrebna neodvisna preiskava pokola in Raisijeve vloge v tistem času, je v soboto na dogodku v organizaciji iranske diaspore dejal tudi slovenski premier Janez Janša.  "Za skoraj 33 let je svet pozabil na žrtve pokola. To se mora spremeniti," je v nagovoru na dogodku Free Iran World Summit, ki ga vsako leto organizira iranska diaspora, povedal Janša.

V videonagovoru, ki ga je danes objavil na Twitterju, je podprl vzpostavitev neodvisne komisije Združenih narodov o tem pokolu političnih zapornikov v Iranu leta 1988, h kateri je pred kratkim pozval preiskovalec ZN za človekove pravice v Iranu Džavaid Rehman. Ta se je zavzel tudi za preučitev vloge novoizvoljenega iranskega predsednika Ebrahima Raisija, ki bo vodenje države prevzel prihodnji mesec.

Preiskovalna komisija je po Janševih besedah pomembna, da bi osvetlila pokol in pomagala družinam žrtev doseči pravico. "To je še posebej pomembno v luči dejstva, da bo prihodnji predsednik Ebrahim Raisi, ki ga organizacija Amnesty International zaradi njegove vloge v pokolu obtožuje zločinov proti človečnosti," je po poročanju STA dodal premier trenutno predsedujoče države Svetu EU.

Iranci slovensko veleposlanico poklicali na pogovor

Iransko zunanje ministrstvo je zaradi Janševih izjav na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej, poročajo iranski mediji. Na pogovoru so obsodili udeležbo Janše na srečanju. Veleposlanici so povedali, da je udeležba "v nasprotju z običajno diplomatsko prakso in duhom medsebojnih odnosov", poroča iranska tiskovna agencija Irna.

"Podpiranje terorističnih skupin je v nasprotju z ustanovno listino Združenih narodov, mednarodnimi načeli in vrednotami človekovih pravic ter je nesprejemljivo," je uradnik iranskega zunanjega ministrstva povedal slovenski veleposlanici. Radejeva je zagotovila, da bo nasprotovanje prenesla svoji državi, poroča Irna.