Kriza v Grčiji oblikovala "varčevalno" drogo

Nihče ne ve, kaj je huje: gospodarska kriza, ki je Grčijo že spravila na kolena, ali nova droga, ki so jo poimenovali sisa, nekateri ji rečejo tudi šiša, po znameniti vodni pipi. Sisa je na grških ulicah znana tudi kot "kokain revnih", vendar se vi strinjajo, da je sisa smrtonosna. Sisa, ki se prodaja za dva evra, je tista, ki bo v prihodnosti preganjala Grčijo.

"Ko ni več drog, je najhuje. Občutek, da te znotraj žge, te naredi agresivnega in zagotovi, da izgubiš pamet," je za Guardian razkrila Maria, nekdanja odvisnica od heroina. "Ker je sisa poceni in se jo zlahka dobi, jo hoče vsak," je še povedala Maria. Grčija se je poleg tega, da je v globoki gospodarski krizi, znašla še v odvisniški krizi, kar so oblasti opisale kot skrb vzbujajoče.

Sisa spodbuja nasilno vedenje Številni odvisniki, ki so zaradi krize postali brezdomci, si zdaj lahko privoščijo le siso, ki je po besedah odvisnikov in oblasti različica metamfetamina, ki lahko njegove uporabnike spremeni v nasilneže. K mešanici primešajo še baterijsko kislino, motorsko olje in celo šampon, zaradi česar sisa škoduje zdravju. Položaj poslabša možnost, da odvisniki drogo naredijo sami, če je ni na voljo. "Ubija, ampak tudi tebe pripravi, da ubijaš," je povedal odvisnik Konstantinos. "Lahko ubijaš, ne da bi dojel, da si to storil. Širi se hitreje kot smrt, saj je veliko uporabnikov že umrlo," je dodal.

Charalampos Poulopoulos, direktor grškega centra za odvajanje Kethea, je o sisi povedal, da v njej vidi simbol krize, ki je povzročila pomanjkanje in nezaposlenost. Kot je dejal, je sisa varčevalna droga in hkrati najboljši odziv preprodajalcev, ki so se bili prisiljeni prilagoditi razmeram in oblikovati drogo, ki bo dostopna tistim, ki si drog, kot sta heroin in kokain, ne morejo več privoščiti. "Kriza je dala preprodajalcem možnost, da promovirajo novo, cenejšo drogo," je za Guardian povedal Poulopoulos. "Siso lahko snifate ali vbrizgate in lahko jo naredite sami doma, za to pa ne potrebujete posebnega znanja. Je pa nevarna," je še povedal.

Prostitucija vse bolj razširjena V Grčiji so posledice krize, ki traja že šest let, brutalne in krute. Depresija, alkoholizem in uporaba drog so v porastu, ravno tako prestopništvo in kriminal. Prostitucija, ki je hkrati tudi najhitrejši način financiranja odvisnosti, je čedalje bolj razširjenja. "Depresija je tolikšna, da številne ženske privolijo v nezaščitene spolne odnose, ker bodo tako zaslužile več denarja," je za Guardian povedala Eleni Marini, britanska psihologinja, ki je zaposlena v centru Kathea. "Sisa je povezana z nepojasnjenim spolnim nagonom, vendar pri tem zamegli presojo. Priča smo številnim zanositvam med odvisniki, ki se prodajajo za denar. Lani sta dve prostitutki rodili na ulicah Aten," je dodala.

V državi, kjer vlada negotovost in kjer je povečano število samomorov in okuženih s HIV-om, so postali odvisniki, ki jih je po nekaterih ocenah približno 25 tisoč, samouničevalni, med njimi pa vodijo mladi, ki niso zaposleni. "Kriza je ustvarila vzdušje pesimizma," je dejal Poulopoulos. "Za odvisnike, ki bi se želeli odvaditi od drog, nimajo prave spodbude. Namesto tega je čutiti obup, saj ljudje ne vedo, ali bodo našli delo, in zato postajajo samouničevalni. V Atenah je sisa del tega," je dodal.

Težave pometajo le pod preprogo Grške oblasti so težavo poskušale rešiti tako, da so odvisnike in brezdomce pregnale iz atenskega mestnega središča, policisti so spraznili glavne ulice, podhode in nakupovalna središča. "S takšnimi akcijami oblasti težavo samo pometajo pod preprogo," je za Guardian povedal Poulopoulos. "Kar v resnici počnejo, je to, da še bolj marginalizirajo te ljudi in jih potiskajo v objem preprodajalcev, ki jim ponujajo zaščito," je pojasnil.

Ko se je zanimanje za odvajanje od drog povečalo, je bila država prisiljena ukiniti pomoč takšnim organizacijam, kot je center Kathea. Trojka Evropska unija (EU), Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) je zahtevala, da Grčija izplava iz dolgov. Država se je za ukinitev sofinanciranja odločila, čeprav so različne raziskave pokazale, da z vsakim evrom, ki ga država investira v takšne programe, pravzaprav privarčuje šest evrov, kolikor investirajo v kazenski in zdravstveni sistem. "Rezi, ki smo jim priča, so velika napaka," je za Guardian povedal Poulopoulos.

Na ulicah Aten se zdaj širi strah, da varčevalni ukrepi ne delujejo, temveč celo ubijajo.