Torek, 25. 2. 2025, 16.41
51 minut
Vojna v Ukrajini
Kremelj zavrnil možnost namestitve evropskih sil v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,70
Ameriški predsednik je prejšnji teden razburil zaveznike z začetkom pogajanj z Rusijo o miru v Ukrajini, v katera ni vključil Kijeva ali evropskih zaveznic.
V Kremlju so danes zavrnili možnost napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino, ki naj bi zagotovile izvajanje morebitnega prihodnjega dogovora o prekinitvi ognja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V ponedeljek je namreč ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bi imel težav s tem.
19.53 Ukrajina naj bi pristala na surovinski posel z ZDA
16.30 Lavrov v Teheranu pozdravil nevtralno stališče Irana do Ukrajine
14.50 Kremelj zavrnil možnost namestitve evropskih sil v Ukrajini
13.15 Ukrajinski parlament v drugem poskusu sprejel resolucijo v podporo Zelenskemu
11.00 Rusija ponoči Ukrajino napadla z raketami in droni
9.16 Ukrajinski parlament zavrnil resolucijo v podporo Zelenskemu
8.24 Putin: Evropske države lahko sodelujejo v pogovorih za mir v Ukrajini
7.31 Macron: Dogovor o premirju v Ukrajini bi lahko bil sklenjen v prihodnjih tednih
19.53 Ukrajina naj bi pristala na surovinski posel z ZDA
Ukrajina naj bi privolila v podpis sporazuma o svojih naravnih bogastvih z ZDA. O tem poroča Financial Times. Po navedbah ukrajinskih uradnikov je Kijev zdaj pripravljen podpisati sporazum o skupnem razvoju svojih naravnih virov, vključno z nafto in plinom.
Po besedah uradnikov je Ukrajina zdaj izpogajala veliko ugodnejše pogoje. ZDA so pred tem zahtevale 500 milijard dolarjev (476 milijard evrov) potencialnega prihodka od surovin.
16.30 Lavrov v Teheranu pozdravil nevtralno stališče Irana do Ukrajine
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v Teheranu pozdravil nevtralno stališče Irana do vojne v Ukrajini, rekoč da islamska republika razume temeljne vzroke tega konflikta. Njegov iranski kolega Abas Aragči je medtem na skupni novinarski konferenci izključil možnost neposrednih pogovorov med Iranom in ZDA o jedrskem vprašanju.
"Iranskim kolegom sem se zahvalil za njihovo nevtralno stališče, ki temelji na razumevanju temeljnih vzrokov krize in na razumevanju ruskega stališča," je na skupni novinarski konferenci dejal Lavrov, ki je Aragčija po lastnih besedah tudi obvestil o vsebini nedavnih pogovorov med Rusijo in ZDA v Rijadu.
Sergej Lavrov in Abas Aragči
Kot je še pred srečanjem sporočilo rusko zunanje ministrstvo, sta ministra poleg vojne v Ukrajini obravnavala dvostranske odnose in aktualna mednarodna vprašanja, vključno z razmerami v Siriji in Jemnu ter jedrskim sporazumom med Iranom in svetovnimi velesilami iz leta 2015, od katerega so ZDA med prvim mandatom predsednika Donalda Trumpa enostransko odstopile.
Aragči je na novinarski konferenci povedal, da Teheran izključuje možnost neposrednih pogovorov z ZDA o jedrskem vprašanju. Kot razlog je posredno navedel "politiko največjega pritiska", ki jo je po prevzemu predsedniškega položaja proti islamski republiki ponovno uvedel Trump, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Dokler se bo na ta način izvajal maksimalni pritisk, ne bo možnosti neposrednih pogovorov med nami in ZDA o jedrskem vprašanju," je dejal vodja iranske diplomacije. Poudaril je, da se njegova država ne namerava pogajati pod pritiskom, grožnjami ali sankcijami.
Sodelovanje med Rusijo in Iranom se je v zadnjih letih okrepilo, zlasti zato, ker sta obe na udaru sankcij Zahoda. Januarja sta predsednika obeh držav, Vladimir Putin in Masud Pezeškian, v Moskvi podpisala pogodbo o strateškem partnerstvu, ki naj bi okrepila vojaško in politično sodelovanje med državama.
14.50 Kremelj zavrnil možnost namestitve evropskih sil v Ukrajini
V odgovoru na vprašanje o morebitni napotitvi evropskih mirovnih sil v Ukrajino je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes odvrnil, da obstaja uradno, odklonilno stališče zunanjega ministra Sergeja Lavrova glede tega. "K temu nimam kaj dodati," je dejal Peskov.
Med ponedeljkovim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Washingtonu se je Trump s francoskim kolegom strinjal, da bi moral mirovni sporazum za končanje vojne v Ukrajini vključevati napotitev evropskih mirovnih sil v državo.
Kljub temu, da je Rusija v preteklosti tak predlog že zavrnila, je Trump izjavil, da Putin s tem ne bi imel težav.
ZDA nato v ponedeljek v Generalni skupščini ZN tudi niso podprle ukrajinsko-evropske resolucije proti vojni, ki poudarja ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, Rusijo pa opredeljuje kot agresorja in zahteva njen umik.
Emmanuel Macron in Donald Trump
13.15 Ukrajinski parlament v drugem poskusu sprejel resolucijo v podporo Zelenskemu
Ukrajinski poslanci so danes v drugem poskusu sprejeli resolucijo, ki potrjuje legitimnost predsednika države Volodimirja Zelenskega. Na prvem glasovanju v ponedeljek ob tretji obletnici ruske invazije resolucija namreč ni prejela zadosti glasov. O njej so poslanci glasovali, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump Zelenskega označil za diktatorja.
V drugem poskusu je za resolucijo glasovalo 268 poslancev. Na ponedeljkovem zasedanju parlamenta pa je resolucija prejela le 218 od 226 potrebnih glasov. Takrat namreč okoli 54 poslancev, ki so se udeležili zasedanja, ni glasovalo. Med njimi je bilo tudi 38 članov stranke ukrajinskega predsednika Sluga naroda. Razlogov za svojo odločitev niso podali.
11.00 Rusija ponoči Ukrajino napadla z raketami in droni
Rusija je Ukrajino ponoči napadla z manevrirnimi raketami in brezpilotnimi letalniki. Natančen obseg škode in število žrtev še nista znana. Po doslej zbranih podatkih je bila civilistka ubita v regiji Sumi na severovzhodu, ena ženska pa je bila ranjena v bližini Kijeva, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ponoči oziroma zgodaj zjutraj so se v večjem delu Ukrajine oglasile sirene za zračni napad, ki so opozarjale na bližajoče se ruske rakete in drone. Po navedbah ukrajinske vojske so ruske sile rakete izstrelile iz štirih bombnikov Tupoljev Tu-95.
Ruski strateški bombnik Tu-95
Natančen obseg škode in število žrtev še nista znana. Po doslej zbranih podatkih so ruski brezpilotni letalniki in topniški ogenj povzročili precejšnjo škodo v severovzhodni regiji Sumi, kjer so pod ruševinami našli truplo ženske. Še ena ženska je bila ranjena v kraju Obuhiv, slabih 50 kilometrov južno od središča Kijeva.
Napad se je zgodil le nekaj ur po tem, ko je Varnostni svet ZN potrdil ameriški predlog resolucije o Ukrajini s pozivom za konec vojne, ki sta ga med drugim podprli Rusija in Kitajska. Slovenija se je skupaj s Francijo, Združenim kraljestvom, Dansko in Grčijo glasovanja vzdržala.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes sporočilo, da je ponoči nad ruskim ozemljem prestreglo in uničilo 19 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.
9.16 Ukrajinski parlament zavrnil resolucijo v podporo Zelenskemu
V ukrajinskem parlamentu so poslanci v ponedeljek ob tretji obletnici ruske invazije glasovali o resoluciji, ki potrjuje legitimnost ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Resolucija, do katere prihaja potem, ko je predsednik ZDA Donald Trump Zelenskega označil za neizvoljenega diktatorja, ni bila sprejeta.
Na zasedanju ukrajinskega parlamenta je resolucija prejela le 218 od 226 potrebnih glasov. Okoli 54 poslancev, ki se je udeležilo zasedanja, ni glasovalo. Med njimi je bilo tudi 38 članov stranke ukrajinskega predsednika Sluga naroda.
Namen resolucije je bil potrditi legitimnost Zelenskega. V njej je med drugim zapisano, da je bil Zelenski izvoljen na svobodnih, transparentnih in demokratičnih volitvah ter da njegov mandat ni vprašljiv ne za ukrajinsko ljudstvo ne za parlament, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Do glasovanja v parlamentu prihaja potem, ko je Trump prejšnji teden v zapisu na družbenem omrežju Truth Social ukrajinskega predsednika obtožil, da ima nizko podporo v javnomnenjskih anketah, in ga označil za "neizvoljenega diktatorja", ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil".
Tudi v Moskvi so večkrat opozorili, da Zelenski nima legitimnosti, saj mu je mandat uradno potekel maja lani, v Ukrajini pa novih volitev zaradi vojne niso razpisali.
8.24 Putin: Evropske države lahko sodelujejo v pogovorih za mir v Ukrajini
Evropske in druge države lahko sodelujejo v pogovorih za reševanje konflikta v Ukrajini, je v ponedeljek povedal ruski predsednik Vladimir Putin. "V tem ne vidim nič slabega," je nadaljeval in spomnil, da so evropske države doslej same zavračale pogovore z Rusijo.
Podprl je predlog ameriškega kolega Donalda Trumpa, po katerem bi ZDA, Rusija in Kitajska prepolovili svoje obrambne izdatke. Pripravljen pa je tudi na ameriške naložbe na okupiranem ukrajinskem ozemlju.
Dejal je še, da Rusija spoštuje stališča "naših prijateljev iz skupine Brics". "Hvaležni smo vsem našim partnerjem, ki (...) si prizadevajo za dosego miru. In zato pravim, da imajo pravico sodelovati in lahko sodelujejo ne le Evropejci, temveč tudi druge države," je dodal.
Obsodil je kritike evropskih držav do nedavnega srečanja ruske in ameriške delegacije v Rijadu in njihov odziv označil za čustven, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako je podprl predlog Trumpa, po katerem bi ZDA, Rusija in Kitajska prepolovili svoje obrambne izdatke. "Mislim, da je to dobra zamisel. ZDA bi zmanjšale za 50 odstotkov, mi bi zmanjšali za 50 odstotkov, nato pa bi se pridružila še Kitajska, če bi želela," je dejal.
Putin je pripravljen tudi na ameriške naložbe v strateške rudnine na okupiranem ukrajinskem ozemlju. "Z veseljem bi sodelovali z vsemi tujimi partnerji, tudi z Američani," je dejal in naštel različne ruske regije, kjer se nahajajo redke zemlje.
"Prav tako smo pripravljeni pritegniti tuje partnerje na naša tako imenovana nova ozemlja - naša zgodovinska ozemlja, ki so se vrnila v sestavo Rusije," je še dodal ter s tem namignil na ukrajinske regije Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki si jih je priključila Rusija.
Trump sicer že dlje časa vztraja pri sklenitvi dogovora s Kijevom, ki bi omogočil ZDA dostop do redkih zemelj v zameno za pomoč. V Ukrajini so nedavno zavrnili prvi predlog ZDA, saj da so v njem manjkala ustrezna varnostna zagotovila. Kljub temu se pogajanja nadaljujejo.
Putin je bil v intervjuju prav tako znova kritičen do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dejal je namreč, da Zelenski "postaja strupena figura" med ukrajinskimi oboroženimi silami.
7.31 Macron: Dogovor o premirju v Ukrajini bi lahko bil sklenjen v prihodnjih tednih
Dogovor o premirju med Ukrajino in Rusijo bi lahko bil sklenjen v prihodnjih tednih, je v ponedeljek za Fox News dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se je pred tem v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Meni, da mirovni dogovor ne sme pomeniti ukrajinske vdaje in da mora biti podprt z ustreznimi varnostnimi jamstvi. Medtem ruski predsednik Vladimir Putin vabi ameriške vlagatelje v strateške rudnine na okupiranem ukrajinskem ozemlju. "Z veseljem bi sodelovali z vsemi tujimi partnerji, tudi z Američani," je dejal in naštel različne ruske regije, kjer se nahajajo redke zemlje, v naštevanje pa je vključil tudi okupirana ukrajinska ozemlja.
"Želimo hiter mir, vendar si ne želimo šibkega dogovora," je v Washingtonu povedal Macron in se zavzel za premišljen pristop, ki bi vključeval premirje in nato širši mirovni sporazum z jasnimi zagotovili za dolgoročno zaščito Ukrajine, poroča britanski BBC.
Spomnil je, da je o Ukrajini nedavno govoril s 30 evropskimi voditelji in zavezniki, mnogi med njimi pa so po njegovem mnenju pripravljeni sodelovati pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Hkrati je dejal, da z britanskim premierjem Keirom Starmerjem pripravlja predlog za napotitev vojakov v Ukrajino.
"Ne da bi šli na frontno črto, ne da bi se spopadli, ampak da bi bili prisotni na nekaterih lokacijah, ki jih določa pogodba, da bi ohranili mir," je pojasnil.
Macron in Trump sta se na skupni novinarski konferenci strinjala, da bi moral vsak mirovni sporazum vključevati napotitev evropskih mirovnih sil v Ukrajino. Rusija je sicer ta predlog že zavrnila. Kljub temu Trump meni, da bi ruski predsednik Vladimir Putin to sprejel. "To vprašanje sem mu izrecno zastavil. On s tem nima težav," je dodal.
Trump je zaveznike razburil z začetkom pogajanj z Rusijo o miru v Ukrajini, v katera ni vključil Ukrajine ali evropskih zaveznic. ZDA v ponedeljek v Generalni skupščini ZN niso podprle ukrajinsko-evropske resolucije proti vojni, ki poudarja ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, Rusijo opredeljuje kot agresorja in zahteva njen umik iz Ukrajine.
ZDA so predložile svojo resolucijo, ki zahteva le konec vojne, podoben predlog so vložile tudi v Varnostnem svetu, kjer je bil sprejet s podporo med drugim ZDA, Rusije in Kitajske ter petimi vzdržanimi glasovi evropskih držav, med njimi tudi Slovenije.
