Aleš Žužek

Nedelja,
25. 1. 2015,
22.23

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Aleksis Cipras

Nedelja, 25. 1. 2015, 22.23

8 let, 7 mesecev

Koliko milijard bo Ciprasova zmaga stala Slovenijo in Evropo?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Če bo EU popustila Ciprasu in odpisala del dolgov, potem bo to Slovenijo stalo nekaj sto milijonov evrov. Če ne bosta popustila niti Cipras niti EU, potem Grčijo kmalu čaka bankrot.

40-letni vodja skrajno leve stranke Siriza Aleksis Cipras bo najverjetneje postal novi premier prezadolžene egejske države. Njegova zmaga seveda ni presenečenje, vsi so jo pričakovali, vprašanje je bilo samo, ali mu bo v 300-članskem grškem parlamentu uspelo doseči absolutno večino. To ji ni uspelo.

Enostrankarska vlada ali široka koalicija? Siriza je že napovedala, da bo skušala oblikovati čim širšo koalicijo: v parlament so se uvrstili še konservativna Nova demokracija, skrajno desna Zlata zora, levoliberalna Reka (To Potami), komunisti, zmerno levi Pasok in desničarski Neodvisni Grki. Če odštejemo Novo demokracijo in Zlato zoro, so vse druge stranke potencialni koalicijski partnerji.

Razlogov za Ciprasov uspeh ni težko najti: Grki so utrujeni od nekajletne varčevalne politike (ob čemer pozabljajo, da je ta posledica bankrota njihove države), v mladem Ciprasu pa vidijo nepokvarjenega politika, ki jih bo popeljal v lepšo prihodnost. Nekakšen novi obraz na grški način torej.

Ciprasova vrnitev v prihodnost Toda Cipras ne pomeni preloma s staro Grčijo, ki je leta 2010 nasedla na čereh prezadolženosti, ampak le njeno nadaljevanje. Ena od glavnih predvolilnih obljub pred predčasnimi volitvami je namreč ponovno zaposlovanje v javnem sektorju, javnim uslužbencem pa obljublja varno zaposlitev do upokojitve.

Prav prenapihnjen javni sektor je poleg neracionalne porabe izposojenega denarja eden od glavnih krivcev grškega bankrota leta 2010. Zaradi tega bankrota pa je morala Grčija zaprositi za pomoč EU oziroma države evroobmočja, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodni denarni sklad (MDS).

Protinemška retorika in pravoslavni menihi Poleg tega Cipras že leta spretno igra tudi na strune protinemške retorike ter se je uveljavil kot glavni branilec Grčije pred tako imenovanim nemškim diktatom in nemško kanclerko Angelo Merkel. Da bi postal čim sprejemljivejši za grške volivce, je v ozadje potisnil tudi za številne tradicionalne Grke sporne teme iz Sirizinega "ideološkega arzenala", kot so odprava privilegijev Grške pravoslavne cerkve in večje pravice istospolno usmerjenih. Zadnje čase je, čeprav je ateist, rajši obiskoval pravoslavne menihe na sveti gori Atos. Siriza je izrinila Pasok kot glavno stranko grške levice Ciprasova Siriza je pravzaprav na grškem političnem prizorišču na levici nadomestila nekdaj vsemogočno levo stranko Pasok. Če je na volitvah leta 2009 Pasok dobil skoraj 44 odstotkov glasov, Siriza pa le 4,6 odstotka, se je nato – s poglabljanjem krize – tehtnica začela nagibati vse bolj na stran Sirize, ki je že leta 2012 postala najmočnejša stranka grške levice in izrinila Pasok na obrobje.

Kaj hoče Siriza od EU oziroma od tujih upnikov? V Sirizi, ki se je šele v letih 2012–2013 iz koalicije strank preoblikovala v enotno stranko, ni enotnega stališča, kaj storiti. Nekateri, na primer ekonomist Kostas Lapavcas in vodja Sirizine Leve platforme Panajotis Lafazanis, zagovarjajo odhod iz evroobmočja in ponovni prevzem drahme.

Grška različica srbskega vdora v monetarni sistem Najbolj nenavadna pa je rešitev, ki jo predlaga član Sirize Rahel Makri: ta bi grški dolg zmanjšal tako, da bi grška centralna banka preprosto natisnila sto milijard evrov. Zamisel, ki je podobna srbskemu vdoru v jugoslovanski monetarni sistem jeseni 1990.

Kaj pa se plete po glavi prvega moža zmagovalne Sirize? Cipras je sicer v zadnjem času umiril retoriko in ne napoveduje več enostranskih dejanj, ampak zagovarja pogajanja z upniki oziroma mednarodnimi institucijami za delni odpis grških dolgov.

Odpis 60 odstotkov dolga? Trenutno dolg Grčije znaša okoli 320 milijard evrov oziroma okoli 180 odstotkov grškega BDP. Upniki okoli 240 milijard evrov dolga so ECB, MDS in države EU. Cipras želi, da bi odpisali 60 odstotkov dolgov oziroma 190 milijard, preostali dolg pa bi zamrznili do leta 2054.

To ne bi bil prvi odpis grških dolgov. Leta 2012 so odpisali dolgove zasebnih upnikov, če bi se zgodil nov odpis dolgov, pa bi to tokrat udarilo po žepih evropske davkoplačevalce, tudi slovenske – 60-odstotni odpis dolga bi pomenil, da bi slovenski davkoplačevalci izgubili okoli 720 milijonov evrov.

Slovenska pomoč Grčiji v letih 2010 in 2012 Slovenija je namreč leta 2010 v okviru prvega svežnja pomoči Grčiji priskočila na pomoč pri 52,9-milijardnem bilateralnem posojilu evrskih držav. Delež Slovenije znaša 263,7 milijona evrov. To posojilo Grčiji zapade septembra 2041 z odlogom plačila glavnice deset let. Do konca lanskega leta je Slovenija od obresti za posojila Grčiji prejela okoli 17,6 milijona evrov.

Leta 2012 je Grčija v drugem svežnju dobila pomoč iz reševalnega sklada ESFS. Pomoč Grčija dobiva po obrokih, v zameno za reforme. Iz tega sklada je Grčija do lanskega junija načrpala 139,8 milijarde evrov.

1,2 milijarde evrov slovenskih davkoplačevalcev ESFS zagotovi posojila s prodajo obveznic na trgu, za katere s poroštvi jamčijo evrske države, tudi Slovenija. Slovenija je za Grčijo prispevala 938 milijonov evrov poroštev. Če seštejemo posojilo in poroštva, to znaša okoli 1,2 milijarde evrov.

Se bo dejansko zgodil odpis dolgov? Dejstvo je, da številne države, ne samo Nemčija, ki bi pri odpisu dolgov v absolutnih številkah izgubila največ, nasprotujejo odpisu – tudi Francija, ki je sama v težavah. Proti odpisu so tudi v MDS in ECB. Prvi mož ECB Mario Draghi je po poročanju nemškega časnik Die Welt tudi proti odpisu, saj meni, da je grški dolg znosen.

Že marca bankrot Grčije? Grčija namreč zdaj plačuje 2,4-odstotne obresti na obveznice, kar je manj od Nemčije. Poleg tega se odpira vprašanje, kaj v primeru odpisa grškega dolga storiti na primer s portugalskim ali italijanskim javnim dolgom. Portugalski javni dolg znaša 140 odstotkov BDP, italijanski pa kar 150 odstotkov. Italijanski dolg v absolutnih številkah znaša 2,2 bilijona evrov, kar je precej več kot grški.

Če Cipras glede odpisa dolgov ne bo popustil, popustila pa ne bo niti EU, potem Grčijo čaka bankrot, saj se bo že februarja letos končal del pomoči Grčiji. V najslabšem primeru bi Grčija bankrotirala že marca letos.

Ciprasu je bolj naklonjena evropska levica Omeniti je treba, da so nekateri evropski levo usmerjeni politiki, kot je Italijan Gianni Pittella, vodja socialdemokratskih poslancev v Evropskem parlamentu, bolj naklonjeni Ciprasu. Pittella je tako dejal, da nova pogajanja o grških dolgovih ne bi smela biti tabu.

Ciprasova zmaga je tudi že povzročila padec vrednosti evra, kar številne navdaja s strahom pred novo evrsko krizo, ki bi bila pogubna za skupno evropsko valuto. Trenutno je en evro vreden manj kot 1,115 ameriškega dolarja.

Slovenski "švicarji" še v hujšem položaju? Pričakovati je treba tudi povečanje vrednosti švicarskega franka, kar bo še bolj stisnilo v kot slovenske posojilojemalce v frankih … Ti dogodki kažejo, da živimo v vzajemno odvisnem svetu, v katerem lahko zmaga neke stranke v državi, ki je članica evroobmočja, vpliva na življenja drugih v evroobmočju.