Sreda, 1. 7. 2015, 14.02
7 let, 1 mesec
Koliko Grčija dolguje Sloveniji in drugim evrskim državam
Država ob Egejskem morju v torek Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ni vrnila 1,53 milijarde evrov, kar pomeni, da je postala plačilno nesposobna oziroma je v defaultu (pogovorno se za default uporablja tudi izraz bankrot).
Prav tako posojilodajalke (EU oziroma evrske države, Evropska centralna banka in IMF) Grčiji, ker ni pripravila sprejemljivega reformnega programa, niso podaljšale obstoječega programa pomoči. Ta se je tako iztekel v torek.
Grčija ima po podatkih z dne 15. junija letos (vir: nemški tednik Der Spiegel) 324,1 milijarde evrov dolga. Ta dolg je razdeljen takole:
Institucionalni upniki (to je del dolga, ki je skoraj v večini na plečih davkoplačevalcev evrskih držav):
141,9 milijarde evrov grškega dolga imajo evrske države v okviru EFSF
52,9 milijarde evrov dolga odpade na bilateralno posojilo iz leta 2010
31,9 milijarde evrov dolga odpade na IMF
20 milijard evrov dolga odpade na Evropsko centralno banko (ECB)
4,3 milijarde evrov dolga odpade na Banko Grčije
Neinstitucionalni (zasebni) upniki:
10,9 milijarde evrov dolga odpade na grške banke
62,2 milijarde evrov dolga odpade na druge upnike
Slovenski delež v tem posojilu je po podatkih ministrstva za finance znašal 0,498 odstotka, kar v znesku znaša 263,7 milijona evrov. Posojilo zapade 15. septembra 2041 z odlogom plačila glavnice za deset let. Do konca lanskega leta je Slovenija iz naslova obresti za posojilo prejela skupaj 17,6 milijona evrov.
Nemčija: 15,2 milijarde evrov
Francija: 11,4 milijarde evrov
Italija: 10 milijard evrov
Španija: 6,7 milijarde evrov
Nizozemska: 3,2 milijarde evrov
Belgija: 1,9 milijarde evrov
Avstrija: 1,1 milijarde evrov
Finska: 1 milijarda evrov
Irska: 347 milijonov evrov
Luksemburg: 140 milijonov evrov
Ciper: 110 milijonov evrov
Malta: 51 milijonov evrov
Estonija in Slovaška nista sodelovali. Zanimivo pa je, da nizozemsko računsko sodišče pri Sloveniji navaja znesek 243 milijonov evrov.
Portugalska je iz EFSF dobila 26 milijard evrov pomoči, Irska 17,7 milijarde evrov, Grčija pa do zdaj 130,9 milijarde evrov (oziroma okoli 75 odstotkov vse pomoči iz EFSF).
Po podatkih ministrstva za finance (Seznanitev vlade z informacijami o stanju v Grčiji iz 1. julija letos) je imela družba EFSF na dan 31. april letos izdanih 47 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 199 milijard evrov, za katere znaša poroštvo Slovenije milijardo evrov glavnice. S povečanjem deleža v posamezni izdaji na 120 oziroma 165 odstotkov se poroštvo Slovenije poveča na 1,59 milijarde evrov glavnice. Če glavnici prištejmo še natečene obresti, potem skupni znesek poroštva Slovenije v skladu EFSF znaša 1,77 milijarde evrov.
Poglejmo še, kolikšna je izpostavljenost drugih evrskih držav v okviru sklada EFSF do Grčije (75 odstotkov od celotnega poroštva držav v okviru EFSF):
Nemčija: 67,5 milijarde evrov
Francija: 50,7 milijarde evrov
Italija: 44,6 milijarde evrov
Španija: 29,6 milijarde evrov
Nizozemska: 14,3 milijarde evrov
Belgija: 8,6 milijarde evrov
Avstrija: 6,9 milijarde evrov
Finska: 4,5 milijarde evrov
Slovaška: 2,5 milijarde evrov
Estonija: 649 milijonov evrov
Luksemburg: 626 milijonov evrov
Malta: 232 milijonov evrov
Portugalska, Irska in Ciper nimajo poroštev v okviru EFSF. Kolikšna je skupna izpostavljenost posameznih evrskih držav do Grčije (bilateralno posojilo in poroštva), je vidno v zgornjem grafu.
ECB je upnik 20 milijard evrov grškega dolga. Delež Banke Slovenije v kapitalu ECB je 0,3455 odstotka (države evroobmočja imajo 70 odstotkov kapitala). Delež 0,49 odstotka pa je slovenski delež v kapitalu ECB med državami evroobmočja. Ne pozabimo še, da je ECB v okviru programa ELA (izredna likvidnostna pomoč) grškim bankam namenila 90 milijard evrov.