Torek, 13. 10. 2015, 11.36
8 let, 7 mesecev
Ko se nekdanja gverilka na oblasti drži s pomočjo velekapitala
Nad brazilsko predsednico Rousseffovo se zgrinjajo vse bolj črni oblaki. Že več kot milijon Brazilcev je letos na množičnih protestih zahtevalo njen odstop, po javnomnenjskih anketah jo podpira le še deset odstotkov državljanov, kar 66 odstotkov Brazilcev pa podpira njeno razrešitev s položaja predsednice države.
Poleg tega je zvezno računsko sodišče, ki poroča kongresu, ugotovilo, da si je vlada brazilske predsednice nezakonito izposojala denar od državnih bank, da bi zapolnila proračunsko luknjo. Šlo naj bi za sto milijard realov, kar je skoraj 23 milijard evrov.
Zmagovala je z retoriko boja proti revščini in socialnim razlikam, z isto retoriko torej, s katero je zmagoval tudi njen dolgoletni politični zaveznik in predhodnik na predsedniškem položaju Luiz Inacio Lula da Silva. Ta vodja brazilske levičarske Delavske stranke je najštevilnejšo južnoameriško državo vodil med letoma 2002 in 2010.
Toda nato je prišla kriza in padec cen surovin na svetovnem trgu, kar je Brazilijo zelo prizadelo. Brazilija je namreč velika izvoznica kave, soje, nafte, železa in mangana. Za Brazilijo je zlasti pomembna Kitajska (ta država je glavni kupec brazilske soje in železa) in prav pešanje kitajske gospodarske rasti je usodno za Brazilijo.
Umik tujih vlagateljev je razkril veliko brazilsko odvisnost od mednarodnih finančnih trgov. Brazilski real je – tako kot južnoafriški rand ali turška lira – začel izgubljati vrednost. Velik medijski odmev je imel tudi strmoglavi padec nekdaj enega od najbogatejših Brazilcev, milijarderja Eikeja Batisteja. Da brazilska zgodba o uspehu ni tako bleščeča, so vsemu svetu razkrili tudi protesti proti svetovnemu nogometnemu prvenstvu leta 2014.
Toda to še ne pomeni, da je njena politična usoda zapečatena in da se bo morala iz predsedniške palače umakniti pred letom 2018, ko se ji konča mandat. Rousseffova je namreč, kot piše nemški tednik Der Spiegel, dobila podporo brazilskega velekapitala: številne banke in velika podjetja so se diskretno odločila za stabilizacijo oblasti, med njimi tudi močni medijski koncern Globo. Razprave o odpoklicu predsednice namreč škodijo njihovim interesom, ker odganjajo vlagatelje.