Aleš Žužek

Torek,
13. 10. 2015,
11.36

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Dilma Rousseff Brazilija

Torek, 13. 10. 2015, 11.36

8 let, 7 mesecev

Ko se nekdanja gverilka na oblasti drži s pomočjo velekapitala

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Pred leti, ko je Brazilija veljala za državo prihodnosti, so brazilsko predsednico Dilmo Rousseff njeni rojaki množično podpirali. Toda država je zdaj v krizi, Rousseffova pa je postala osovražena.

Nad brazilsko predsednico Rousseffovo se zgrinjajo vse bolj črni oblaki. Že več kot milijon Brazilcev je letos na množičnih protestih zahtevalo njen odstop, po javnomnenjskih anketah jo podpira le še deset odstotkov državljanov, kar 66 odstotkov Brazilcev pa podpira njeno razrešitev s položaja predsednice države.

Predsednici zaradi korupcije grozi razrešitev Pred dnevi je vrhovna volilna komisija soglasno odločila, da razišče obtožbe, da je njena Delavska stranka volilne kampanje nezakonito financirala s pomočjo 200 milijonov dolarjev (176 milijonov evrov) iz državnega naftnega koncerna Petrobras. Rousseffovi v skrajnem primeru grozi tudi odpoklic oziroma razrešitev z mesta predsednice države.

Poleg tega je zvezno računsko sodišče, ki poroča kongresu, ugotovilo, da si je vlada brazilske predsednice nezakonito izposojala denar od državnih bank, da bi zapolnila proračunsko luknjo. Šlo naj bi za sto milijard realov, kar je skoraj 23 milijard evrov. Boj proti socialnim razlikam in revščini Ko je ta nekdanja marksistična gverilka leta 2010 prvič kandidirala na brazilskih predsedniških volitvah, je zmagala s podporo 56 odstotkov volivcev. Leta 2014 ji je uspelo še enkrat zmagati z malce več kot 51 odstotki.

Zmagovala je z retoriko boja proti revščini in socialnim razlikam, z isto retoriko torej, s katero je zmagoval tudi njen dolgoletni politični zaveznik in predhodnik na predsedniškem položaju Luiz Inacio Lula da Silva. Ta vodja brazilske levičarske Delavske stranke je najštevilnejšo južnoameriško državo vodil med letoma 2002 in 2010.

Ko Kitajska kihne, se Brazilija prehladi To so bili časi brazilskega gospodarskega vzpona, ki so bili utemeljeni že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Brazilijo so takrat prištevali med države, ki bodo imele uspešno prihodnost in vse pomembnejšo vlogo na svetu – tako imenovane države skupine BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika).

Toda nato je prišla kriza in padec cen surovin na svetovnem trgu, kar je Brazilijo zelo prizadelo. Brazilija je namreč velika izvoznica kave, soje, nafte, železa in mangana. Za Brazilijo je zlasti pomembna Kitajska (ta država je glavni kupec brazilske soje in železa) in prav pešanje kitajske gospodarske rasti je usodno za Brazilijo.

Beg tujih vlagateljev, razvrednotenje valute … Največje južnoameriške države niso več šteli med države prihodnosti, ampak med krizne države. Brazilija je padla v skupino t. i. krhkih pet (Fragile five), skupino gospodarsko opotekajočih se držav, kamor poleg Brazilije uvrščajo še Turčijo, Indijo, Indonezijo in Južno Afriko.

Umik tujih vlagateljev je razkril veliko brazilsko odvisnost od mednarodnih finančnih trgov. Brazilski real je – tako kot južnoafriški rand ali turška lira – začel izgubljati vrednost. Velik medijski odmev je imel tudi strmoglavi padec nekdaj enega od najbogatejših Brazilcev, milijarderja Eikeja Batisteja. Da brazilska zgodba o uspehu ni tako bleščeča, so vsemu svetu razkrili tudi protesti proti svetovnemu nogometnemu prvenstvu leta 2014. Velekapital proti razrešitvi Rousseffove Rousseffova je zmagovala s pomočjo obljub, ki jih v kriznih časih ni mogla izpolniti. Še več, inflacija se je povečala, da bi jo umirila, pa je Rousseffova morala izpeljati varčevalne ukrepe, ki so udarili po njeni volilni bazi. Njena priljubljenost je strmo padla.

Toda to še ne pomeni, da je njena politična usoda zapečatena in da se bo morala iz predsedniške palače umakniti pred letom 2018, ko se ji konča mandat. Rousseffova je namreč, kot piše nemški tednik Der Spiegel, dobila podporo brazilskega velekapitala: številne banke in velika podjetja so se diskretno odločila za stabilizacijo oblasti, med njimi tudi močni medijski koncern Globo. Razprave o odpoklicu predsednice namreč škodijo njihovim interesom, ker odganjajo vlagatelje.