Torek, 30. 12. 2025, 8.29
3 ure, 20 minut
Kitajska nadaljuje vaje v okolici Tajvana
Vaje, ki jih je Kitajska začela v ponedeljek, vključujejo simulacijo zavzetja Tajvana in blokade njegovih ključnih pristanišč.
Kitajska v okolici Tajvana nadaljuje obsežne vojaške vaje, v okviru katerih je danes izstrelila več raket ter v bližino samoupravnega otoka napotila več deset lovskih letal in mornariških plovil. Tajvanske oblasti so sporočile, da so v zadnjih 24 urah v okolici otoka zaznali 130 kitajskih vojaških letal, prek 20 plovil in en balon.
Tajvan je dvodnevne kitajske vojaške vaje Justice Mission 2025 (Misija pravičnost 2025) označil za zelo provokativne in nepremišljene. Po besedah tiskovnega predstavnika obrambnega ministrstva te resno spodkopavajo mir in stabilnost v regiji.
Davi je kitajska vojska z otoka Pingtan, ki je najbližje Tajvanu, po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v hitrem zaporedju izstrelila najmanj deset raket. Kmalu zatem je sporočila, da je izvedla "vaje z dolgim dosegom v vodah severno od Tajvana in dosegla želene učinke".
V bližino otoka napotili več deset lovskih letal in mornariških plovil
Obenem je Kitajska v bližino otoka danes napotila več deset lovskih letal in mornariških plovil, med drugim z namenom simuliranja napadov na pomorske cilje ter protizračnih in protipodmorniških operacij.
Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v zadnjih 24 urah v okolici otoka zaznalo 130 kitajskih vojaških letal, kar da predstavlja drugo največje število v enem dnevu. Več letal je v bližino Tajvana Kitajska denimo napotila med vajo oktobra lani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poleg letal so tajvanske oblasti zaznale tudi 14 kitajskih vojaških ladij, osem drugih plovil in en visokoleteči balon. Tajvanska obalna straža je za spremljanje aktivnosti aktivirala 14 lastnih ladij.
Vaja naj bi se zaključila danes ob 18. uri
Vaje, ki jih je Kitajska začela v ponedeljek, vključujejo simulacijo zavzetja Tajvana in blokade njegovih ključnih pristanišč. Zaključile naj bi se danes ob 18. uri po lokalnem času (ob 11. uri po srednjeevropskem).
Vaje je Peking začel le nekaj dni po tem, ko so ZDA napovedale prodajo orožja Tajvanu v vrednosti nekaj več kot 11 milijard dolarjev (okoli 9,4 milijarde evrov). Predstavnik kitajske vojske Shi Yi jih je opisal kot opozorilo zunanjemu vmešavanju in separatističnim silam, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja.
Kitajski zunanji minister Wang Yi je danes dejal, da se bo Kitajska odločno uprla prodaji ameriškega orožja Tajvanu in da se bo vsak poskus oviranja združitve otoka z njo "neizogibno končal z neuspehom".
Tajvanski predsednik Lai Ching-te je medtem zatrdil, da Tajvan ne bo stopnjeval konflikta ali izzival sporov. Obenem je ocenil, da kitajsko "pogosto stopnjevanje vojaškega pritiska nikakor ni ravnanje odgovorne velike sile".