Kdo je mož, ki je lastnoročno umoril 250 oseb

Predčasen izpust iz zapora si je Jhon Jairo Velasquez, plačani morilec v kokainskem kartelu Pabla Escobarja, prislužil z obžalovanjem svojih dejanj in s sodelovanjem s kolumbijskimi oblastmi. Zaradi umora predsedniškega kandidata Luisa Carlosa Gazana bi moral za zapahi ostati 30 let, a jih je odsedel le dobrih 20.

"Svobode me je strah, a se bom bojeval zanjo," je Velasquez dejal pred časom, ko je izvedel, da se lahko kmalu nadeja odhoda na prostost. Za kolumbijski časopis <>El Tiempo je lani priznal, da se na novo življenje pripravlja tudi s pomočjo psihologa. Prvi umor pri osemnajstih Za narkomagnata Escobarja je mož, ki se ga je v podzemlju prijel vzdevek Popaj (Popeye), začel delati pri rosnih 18 letih. Že prvo naročilo je vsebovalo besedo smrt.

"Umoriti sem moral voznika avtobusa v predmestju Medellina," si je Velasquez leta pozneje priklical v spomin. Kot v številnih drugih je šlo tudi v tem primeru za maščevanje. Žrtev pred tem ni pomagala materi Escobarjevega prijatelja. Ženska je padla z avtobusa, voznik pa jo je pustil in odpeljal naprej, pozneje je umrla. Njen sin je Escobarja prosil za pomoč.

"Poizvedel sem o njem, ga poiskal in ubil. Ob tem nisem občutil ničesar, nobenega kljuvanja vesti," se je spominjal Velasquez. Čeprav je jemal življenja in spreminjal usode ljudi in družin, ni zaradi tega, pravi, nikoli slabo spal, za vzdrževanje notranjega miru tudi ni nikoli posegal po drogah ali tabletah. Bombe za politike in policiste Velasquez je postopno napredoval, šef ga je postavljal na čelo vedno bolj zahtevnih operacij. Med njegovimi zadolžitvami so bili ugrabitve politikov in umori pomembnih oseb. Tudi generalnega tožilca Carlosa Maura Hoyosa.

Za ustrahovanje in izsiljevanje je kartel začel uporabljati dinamit. V treh največjih mestih v državi, Bogoti, Medellinu in Caliju, je v peklenskih letih eksplodiralo 250 bomb, vrstili so se napadi na politike, policijske postaje in tekmece v prepovedanem poslu. Raket niso znali upravljati Velasquez pravi, da je imel prste tudi pri eksploziji letala državnega prevoznika Avianca leta 1989, v kateri je umrlo več kot sto potnikov. S tem je medellinski kartel zelo zgovorno napovedal vojno kolumbijskim oblastem, ki so ZDA hotele predati Pabla Escobarja, takrat prvo ime s seznama najbolj iskanih oseb.

"Z bombami smo Kolumbijo spravili na kolena," Velasquezove besede povzema britanski časnik Telegraph. Zlovešče moštvo, ki mu je pripadal Velasquez, bi poseglo po še bolj militantnih metodah, a jim je zmanjkalo znanja.

"Rakete je težko upravljati, za to potrebuješ vojaško urjenje," je dejal Velasquez.

Lastnoročno je ubil 250 ljudi V zaporu se je večkrat bahal, da je z lastnimi rokami ubil 250 ljudi, še tri tisoč jih je ukazal poslati v večni spanec. S smrtjo se je vedno srečeval enosmerno. Razen dvakrat. Enkrat je bil ranjen v roko, drugič v prsi. Policist, ki je streljal vanj, je svoj poskus drago plačal, orožja vešči Velasquez ga je ubil. Življenje plačanega morilca je Velasquez nadaljeval tudi po tem, ko je moral Pablo Escobar za zapahe. Od tam je še naprej nemoteno upravljal s svojim orjaškim, 30 milijard dolarjev težkim narkoimperijem, Popaj pa je zanj opravljal naročene likvidacije. Umoriti je dal nekdanje dekle A Velasquezova ledena vest ob enem primeru kljub vsemu ni ostala neprizadeta. "Bila je norost, nadnjo sem poslal skupino svojih fantov. Tega nisem mogel storiti sam," se z obžalovanjem spominja umora svojega tedanjega dekleta Wendy Chavarriga. Escobar ji je nepovratno obsodbo odredil po tem, ko naj bi ga izdala in se povezala s konkurenčnim kartelom.

Ko so kolumbijske oblasti jeseni 1992 zategovale zanko okoli Escobarja, si je njegov plačani morilec skrajšal mučno čakanje in se predal sam. Grožnje s smrtjo so bile v zaporu stalnica. Ko so ga premestili v tretjo kaznilnico, je začel sodelovati s policijo. Življenja se ne splača prodati za dober avto H grehom iz preteklosti se ne namerava vrniti, danes miri številne, ki pravijo, da bo prej ali slej zašel na stara pota. Meni, da je verjetnost, da ga na prostosti umorijo, 80-odstotna, zato je zaprosil za zaščito in življenje v anonimnosti. Družine, ta živi v ZDA, še nekaj časa ne bo mogel videti. Poleg denarne varščine nedavni pogojni izpust namreč vsebuje tudi dvoletno prepoved izhoda iz države. A očitno svoji zgodovini nikoli ne bo mogel povsem ubežati, saj z njo povezuje tudi prihodnje načrte. "Mladim bi želel sporočiti, da se življenja ne splača prodati za nov mercedes," pravi Velasquez. O delovanju medellinskega narkokartela bi rad napisal tudi knjigo in sestavil scenarij, ki bi ga ponudil Hollywoodu. Kontroverzna izpustitev Velasquezova izpustitev Kolumbijcev ni pustila hladnih. Francisco Arellano iz skupine za pomoč Escobarjevim žrtvam je prepričan, da bi moral človek, ki je vzel toliko življenj, še naprej sedeti. "Ne zato, ker za rešetkami ni preživel dovolj časa, ampak ker ga čakajo še drugi postopki."

Po drugi strani pa sorodniki Gazana, leta 1989 umorjenega politika, nimajo težav z njegovim odhodom na prostost. Pospremili so ga z besedami, da če kdo, je prav Velasquez plačal za storjene zločine.