SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako so si Nemci izmislili Balkan

2

termometer

Verjetno ni zemljepisnega pojma, ki bi bil bolj sporen in objektivno nedoločljiv, kot je Balkan. Kje sploh so meje Balkana?

Pred 236 leti, 12. maja 1778, se je v Wittenbergu rodil nemški geograf Johann August Zeune. Ta geograf je neznan večini Slovencev in tudi drugih sosednjih narodov, čeprav je ravno on tisti, ki je leta 1808 prvi uporabil pojem Balkanski polotok (Balkanhalbinsel).

Balkan kot zmota Pri tem se je zgledoval po poimenovanju Pirenejskega in Apeninskega polotoka, ki sta dobila ime po gorski verigi. A izhajal je iz zmotne domneve, da se gorska veriga Stara planina v Bolgariji, ki so jo Turki poimenovali Balkan, v antiki pa je bila znana kot Haemus, razteza čez ves polotok.

Pojem Balkan oziroma Balkanski polotok se dolgo ni uveljavil. Za dežele, ki jih zdaj nesporno štejemo za del Balkanskega polotoka, so v 19. stoletju večinoma uporabljali pojem Evropska Turčija oziroma Turčija v Evropi, pojem, ki ga je v prvi polovici 19. stoletja populariziral Francoz Ami Boue (La Turquie d'Europe).

Evropska Turčija, Grški polotok, Jugovzhodna Evropa … Če je Francoz poimenoval ozemlje po Turkih, ki so že nekaj stoletij vladali na polotoku, pa je nemški raziskovalec Carl Ritter predlagal, da bi vse območje južno od Donave poimenovali Grški polotok (Halbinsel Griechenland), saj je vse pravoslavne kristjane v Osmanskem cesarstvu zaradi kulture označil za Grke (glej: Mark Mazower, Balkan: od konca Bizanca do danes).

Za ozemlje Osmanskega cesarstva na stari celini se je v 19. stoletju uporabljal tudi izraz Jugovzhodna Evropa. Prvi naj bi ta pojem, ki vključuje tudi Romunijo, leta 1813 uporabil slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar (glej: Mazower, Bojan Baskar, Spremna beseda).

Konec 19. stoletja se je uveljavila oznaka Balkan Pojem Jugovzhodna Evropa, ki ga je poznal tudi Boue, je v devetdesetih letih 19. stoletja populariziral nemški geograf Theobald Fischer, ki je od leta 1893 uporabljal oznako Jugovzhodnoevropski polotok (Südosteuropäische Halbinsel). Njegov trud je bil zaman, saj je v obdobju 1878‒1908 pojem Evropska Turčija nadomeščal izraz Balkan oziroma Balkanski polotok.

Ta beseda je kmalu dala ime dvema krvavima vojnama – prvi in drugi balkanski vojni v letih 1912‒1913. V obdobju od sedemdesetih let 19. stoletja se je v evropski javnosti pojem Balkan zaradi številnih vojn – s Turki ali med samimi narodi s tega območja ‒ vse bolj povezoval z nasiljem in krvjo.

Sloves Balkana kot soda smodnika Zaradi tega, ker je bil Balkan prostor, na katerem so se po umikanju Turkov križali interesi Avstrije in Rusije, so ta del Evrope označevali tudi za sod smodnika. Ta oznaka ni neupravičena – prav na Balkanu se je junija 1914 prižgala iskra, ki je zanetila prvo svetovno vojno.

Najbolj sporno pa je vprašanje meje Balkana, zlasti na njegovem zahodnem delu. Za Iberski oziroma Pirenejski polotok meja ni bila nikoli nejasna, saj pirenejska gorska veriga jasno loči polotok od Francije. Bolj zapleteno je vprašanje meje Apeninskega polotoka, saj obstajajo tri različice. Po najbolj ozemeljsko skrajni polotok zamejujejo Alpe, po podrazličici te različice pa na Apeninski polotok spada tudi Vipavska dolina.

Kje je (zahodna) meja Balkana? Nešteto je bilo razprav o tem, kje je geografska meja Balkana. Po eni razlagi celinski del meje polotoka odkrijemo tako, da preprosto potegnemo ravno črto med Odeso ob Črnem morju in Trstom ob Jadranu. Veliko več geografov zagovarja mnenje, da meja poteka po rekah.

Do konca prve svetovne vojne je prevladovalo stališče avstrijskih geografov, da meja polotoka poteka po Donavi do izliva Save, nato po Savi do izliva Kolpe, po Kolpi, nazadnje pa se po ravni črti spusti na Reko. Torej ozemlja Slovenije niso prištevali k Balkanskemu polotoku.

Cvijićev Balkan kot koncept razmejitve po prvi svetovni vojni Po razpadu Avstro-Ogrske se je vse bolj uveljavljala razmejitev, ki jo je zagovarjal znani srbski geograf Jovan Cvijić. Ta je zahodni del meje Balkana v svoji razlagi iz leta 1919 potisnil precej proti zahodu in severu, na ozemlje Slovenije in po nekaterih različicah celo na ozemlje današnje avstrijske Koroške.

Po Cvijićevem mnenju meja Balkana poteka po Donavi do izliva Save, nato navzgor po Savi tako, da je zajeta tudi Ljubljana, proti zahodu po Vipavi vse do Soče, tako da k Balkanu spada tudi Trst.

Kje so politične meje Balkana? Glede na to, da je bil Cvijić predsednik komisije za ozemeljska vprašanja na mirovni konferenci, ki je pripravila versajski mirovni sporazum iz leta 1919, je bila takšna meja Balkana tudi politično motivirana za potrebe pogajanj o razmejitvi novoustanovljene jugoslovanske države z Italijo in Avstrijo.

Z vprašanjem zemljepisnih meja Balkana je tesno povezano vprašanje njegovih političnih meja. Glede na to, da je Balkan zamenjal pojem Evropske Turčije, v ožjem pomenu zajema evropske dežele, ki so nekdaj spadale pod Osmansko cesarstvo. Tako Balkan na primer razlaga znana bolgarska zgodovinarka Marija Todorova (Imaginarij Balkana).

Balkanski paradoks Georges Castellan sicer v svoji knjigi Histoire des Balkans prišteva k Balkanu tudi Slovenijo in habsburški del Hrvaške, vendar v svojem delu Slovencev in habsburških Hrvatov pred letom 1918 – ko je nastala jugoslovanska država ‒ sploh ne omeni.

Kot glede Castellana pravi Baskar, se pojavlja zanimiv paradoks, da zgodovinarji in drugi balkanologi težijo k pomikanju meje Balkana na severu občutno čez mejo Osmanskega cesarstva, pri tem pa teoretično in praktično ostajajo pri konceptu Balkana kot osmanske dediščine.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin