Grške težave s prezadolženostjo so se začele že z vstopom v EU leta 1981 in prevzemom evra leta 2001.
Začetki grških težav segajo desetletja nazaj
Grške težave s prezadolženostjo so se začele že z vstopom v EU leta 1981 in prevzemom evra leta 2001. Stroški zadolževanja so se z vstopom v evroobmočje izjemno znižali, kar je vodilo v prekomerno trošenje države. Grki s poceni denarjem niso ustvarjali dodane vrednosti, temveč so ga večinoma namenili za tekočo porabo.
Proračunski primanjkljaj je od leta 1990 dalje stalno presegal tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Revizija javnih financ leta 2009 je celo pokazala na prirejanje podatkov državnih bilanc. Če so sprva objavili šestodstotni primanjkljaj, je bil ta nato revidiran na 12,5 odstotkov BDP, pozneje celo na 15,7 odstotka. Javni dolg je drvel proti 130 odstotkom BDP-ja, cena zadolževanja pa je le še naraščala.
Vsakemu Grku že odpisali 10 tisoč evrov dolga
Dvom o sposobnosti vračanja javnega dolga je znižal bonitetno oceno Egejske države in ji preprečil dostop do finančnih trgov. Prisiljena je bila zaprositi za mednarodno pomoč. Prvih 110 milijard evrov pomoči iz leta 2010 ni zadostovalo, čez dve leti je nujno potrebovala dodatnih 130 milijard evrov. Z delnim odpisom dolga v višini 107 milijard evrov so zasebni upniki tako vsakemu Grku odpustili 10 tisoč evrov dolga. To je le nekoliko več, kot znaša polovica letnega BDP na državljana Slovenije. A v zameno za odpis dolgov se je morala Grčija zavezati k varčevalno-strukturnim reformam.
S sprejetimi ukrepi je plače v javnem sektorju znižala za 16 odstotkov in odpustila petino javnih uslužbencev. Masa plač se je na račun tega znižala za 30 odstotkov. Prav tako je za petino oklestila programe socialne pomoči in zvišala davke ter minimalne plače znižala za 22 odstotkov.
Optimizem vladal le do zmage Sirize
Grško gospodarstvo je na sprejete ukrepe odreagiralo z znižanjem proračunskega primanjkljaja. Ta je iz leta 2009, ko je znašal 15,7 odstotka BDP, leta 2014 padel na 3,5 odstotka BDP. Šlo je za enega najmanjših deficitov Grčije v zadnjih 25 letih. V tem letu je celo zabeležila primarni proračunski presežek, kar pomeni, da je pred plačilom obresti lahko pokrila svojo tekočo porabo. Znova je pridobila zaupanje finančnih trgov in tudi napovedi so bile precej optimistične. A optimizem je trajal le do parlamentarnih volitev v začetku tega leta.
3
