Kako so Evropejci odkrili skrivnostno novo celino

Nizozemski pomorščak Willem Janszoon je pred 409 leti s svojo ladjo Duyfken (sl. Golobica) pristal v za Evropejce novi deželi. Dal ji je ime Nieuw-Zeeland (sl. Nova Zelandija), po obmorski deželi Zelandija na jugu Nizozemske (glej: George Collingridge, The Discovery of Australia).

Tasman Janszoonovo Novo Zelandijo preimenuje v Novo Holandijo Leta 1644 je drugi nizozemski pomorščak, bolj znani Abel Tasman, Novo Zelandijo preimenoval v Novo Holandijo (Nieuw Holland). Nizozemci se v novoodkriti deželi, kjer so živeli temnopolti domorodci, niso naseljevali.

Leta 1788 pa so v tej deželi svojo naselbino postavili Britanci. Ti so po osamosvojitvi ameriških kolonij iskali novo primerno odročno deželo, ki bi jo lahko uporabljali kot kazensko kolonijo.

Britanski pomorščak predlaga novo ime: Avstralija Britanci so za (zahodni) del Nove Holandije začeli uporabljati ime New South Wales (sl. Novi Južni Wales), drugi del pa je ostal Nova Holandija. Domorodcem oziroma staroselcem, ki so v tej deželi živeli že več deset tisoč let, pa so nadeli ime aborigins/aboriginals (angleška različica besede aborigini, ki pomeni domorodci), poslovenjeno aboridžini.

Leta 1804 je britanski pomorščak Matthew Flinders predlagal, da bi vso deželo oziroma celino poimenovali Terra Australis (sl. Južna dežela) ali skrajšano Australia (Avstralija).

Že v antiki domnevajo, da je na jugu velika celina Že v starem veku se je namreč pojavila domneva, da je na jugu sveta velika celina. O tem je prvi premišljeval grški filozof Aristotel, njegov rojak Ptolemaj pa je to misel še bolj razdelal, saj je bil prepričan, da mora biti na južni polobli velika celina, da uravnoteži kopno, ki je na severni polobli.

Rimljan Mark Tulij Cicero je to domnevno celino pozneje poimenoval Cingulus Australis (sl. Južno območje) – iz tega se je pozneje razvilo ime Terra Australis.

Britanci celino uradno poimenujejo Avstralija Flinders, ki je med drugim obplul Novo Holandijo in pozneje napisal knjigo A Voyage to Terra Australis (sl. Potovanje proti Južni deželi) , je bil prepričan, da je prav Nova Holandija ta Južna dežela oziroma Avstralija in da bolj na jugu od nje ni nobenega drugega večjega kopna (šele pozneje so odkrili Antarktiko, ki leži še južneje).

Leta 1824 je Velika Britanija uradno preimenovala vso celino v Avstralijo, čeprav se je tudi med Britanci še leta pozneje še vedno uporabljalo ime Nova Holandija (New Holland) za vso celino. Nizozemci šele konec 19. stoletja opustijo ime Nova Holandija Nizozemci se seveda svojemu imenu Nova Holandija niso tako hitro odrekli. To oznako so za najmanjšo celino na svetu uporabljali še vse do konca 19. stoletja – šele potem so se sprijaznili z zdaj že mednarodno uveljavljenim imenom Avstralija.

Nova Holandija pa ni edino deželno ime, povezano z Nizozemsko, ki se je uveljavilo v tihomorskem območju. Prej omenjeni Tasman – ki je tudi iskal Južno deželo – je namreč leta 1642 odkril dve novi deželi v Tihem oceanu.

Tasman odkrije novo deželo – zdajšnjo Novo Zelandijo Prvo je poimenoval Statenland, ker je mislil, da je povezana z južnoameriškim otokom Stateneiland (zdaj je del Argentine). Leta 1643 je Tasmanov rojak Hendrik Brouwer Statenland preimenoval po prej omenjeni nizozemski deželi Zelandija v Nieuw-Zeeland oziroma latinsko Nova Zeelandia.

Britanski pomorščak James Cook, ki je to deželo staroselcev Maorov dosegel leta 1769 (tudi on je iskal Južno deželo oziroma Terro Australis kot pred njim Tasman), je odkril, da jo sestavljata dva otoka. Ime dežele je poangležil v New Zealand (sl. Nova Zelandija). Pod tem imenom jo poznamo še danes.

Tasman odkrije še eno novo deželo Tasman je leta 1643 poleg zdajšnje Nove Zelandije in otoka Fidži odkril še en otok (pravzaprav takrat še ni vedel, da je to otok, šele konec 18. stoletja so ga namreč obpluli Britanci – med njimi zgoraj omenjeni Flinders), ki je ležal blizu celine, ki jo danes poznamo pod imenom Avstralija.

Novoodkrito deželo je poimenoval Anthoonij van Diemenslandt, sl. Dežela Antonija van Diemena. Otok je dobil ime po Anthooniju van Diemenu, generalnemu guvernerju nizozemske Vzhodnoindijske družbe (Verenigde Oostindische Compagnie - VOC). Prav Van Diemen je namreč leta 1642 poslala Tasmana na pomorska odkrivanja.

Dežela Antonija van Diemena dobi novo ime – Tasmanija Otok so leta 1803 kolonizirali Britanci in ga uporabljali kot kazensko kolonijo. Najprej je bil del britanske kolonije Novi Južni Wales. Leta 1856 so Britanci otok preimenovali v Tasmania - sl. Tasmanija. Pod tem imenom otok poznamo še dandanes.