Kako bomo po 1. juliju potovali na Hrvaško?

Naša južna soseda bo 1. julija 2013 postala 28. članica Evropske unije (EU). Če pustimo ob strani uspehe diplomacije, memorandume in arbitraže, običajnega državljana bržkone najbolj zanima, kaj pomeni vstop v EU zanj osebno. Prve spremembe bomo opazili na mejnih prehodih. Kaj se spreminja s samimi postopki in kaj pomeni hrvaško članstvo v Uniji za dolge čakalne vrste v vročih poletnih mesecih?

Odprava carinskih formalnosti Na prvem mestu je treba izpostaviti, da čeprav Hrvaška vstopa v EU, ne vstopa tudi v schengensko območje, kar pomeni, da bodo na mejah od zdaj naprej nadzor izvajali le še policisti, ne pa tudi cariniki. Odpravljen bo ves carinski nadzor, kar naj bi tudi v praksi omogočilo prost pretok blaga, kapitala in storitev, omejitve pa seveda ostajajo pri pretoku oseb.

Potniki bodo blago iz države v državo prinašali brez plačila dajatev, odpravljene so tudi vse omejitve za prenos trošarinskih izdelkov (npr. cigaret in alkohola) za osebno uporabo. Pomembna novica za mnoge je tudi, da bodo od zdaj naprej brez posebnih omejitev potovali tudi njihovi hišni ljubljenčki. Po 1. juliju za vožnjo po Sloveniji z vozili s hrvaško registracijo ne bo treba plačevati nobenih carinskih dajatev in davkov.

Policijska kontrola ostaja Obeta se še ena sprememba, ki bo močno olajšala prehod meje. Slovenija in Hrvaška sta se namreč dogovorili za t. i. skupen nadzor meje. Dokumentov ne bo treba kazati tako našim kot tudi hrvaškim policistom, temveč se bomo na meji ustavili zgolj enkrat in nato nadaljevali svojo pot.

Po prepričanju slovenske policije bo tak postopek za državljane precej prijaznejši in bolj preprost, ustrezno pa se bodo zmanjšale tudi čakalne dobe na mejnih prehodih. Vendar pozor, sistem skupnega mejnega prehoda v začetni fazi ne bo uveden prav na vseh mejnih prehodih, ampak na 33 od skupno 57, na preostalih pa postopoma.

Kdaj dokončno tudi v schengensko območje? Policija bo ostala na mejnih prehodih vse do vstopa Hrvaške v schengensko območje. Kdaj se bo to dokončno zgodilo, je še prezgodaj napovedovati – Hrvaška stran se je sicer že večkrat zavezala, da ji bo to uspelo do konca leta 2015. Hrvaška tako za zdaj ostaja le zunanja meja EU-ja, ne pa tudi članica schengenske skupine.

Do takrat jo namreč čaka še veliko dela – tako v kadrovskem kot tudi infrastrukturnem smislu. Najzahtevnejše bo varovanje meje z Bosno in Hercegovino, ki je dolga več kot 900 kilometrov. V tej luči ostaja odprto tudi vprašanje, kako povezati skrajni jug Hrvaške in še vedno zadovoljiti schengenske pogoje.