Kaj želi z jedrskimi poskusi svetu povedati Kim Džong Un?

"Severna Koreja zna že od svojega nastanka ohranjati medijsko pozornost svetovne javnosti. To je vedno dobro izkoriščala v obliki pritiska na države, kot so ZDA, Južna Koreja in Japonska," je prepričan profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede in poznavalec geopolitičnih razmer Bogomil Ferfila.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je očitno presodil, da je trenutna pozornost svetovne javnosti preveč usmerjena na druga krizna območja, zato je moral odreagirati.

Kim Džong Un kot lutka v rokah severnokorejskih generalov Mojstrsko izsiljevanje velesil je po njegovih besedah začel že ustanovitelj Severne Koreje Kim Il Sung, do potankosti pa izpopolnil njegov sin Kim Džong Il. Vnuk in sedanji voditelj Kim Džong Un je lutka v rokah severnokorejskih generalov, ki zgolj nadaljujejo politiko svojega očeta v smislu "bolje petelin na gnoju kot golob na vrhu nebotičnika".

Ferfila spomni, da je Kim Džong Il že leta 2000 pričel s pogovori o združevanju oziroma sodelovanju Severne in Južne Koreje, to pa je pred kratkim napovedal tudi njegov sin.

"S tem si je Kim Džong Un močno povečal svoje pozicije. Glavna grožnja Južni Koreji je prav severnokorejsko rožljanje z orožjem. Ta ima okoli deset tisoč raketnih sistemov uperjenih proti Seulu. Čeprav imajo ZDA v Južni Koreji nameščene obrambne sisteme in 35 tisoč vojakov, bi kljub temu dobršen del Seula v primeru napada končal v razvalinah," je prepričan Ferfila, ki pa močno dvomi o resnosti namenov o združevanju obeh Korej.

Po njegovih napovedih bi takšen proces lahko trajal desetletja, saj dejanskega navdušenja ni zaznati ne na eni ne na drugi strani.

Bo Severna Koreja sledila Kubi? Po scenariju poznavalca razmer na Daljnem vzhodu je med obema Korejama možna zgolj šibka konfederacija, kjer bi lahko postopoma usklajevali politične in gospodarske odnose ter počasi izvajali reforme.

"Severna Koreja bi lahko postopoma sledila Kubi. A tudi če ima Kim Džong Un resne namene reformirati državo, bo moral o tem prepričati še partijo in vojsko," pojasnjuje Ferfila, ki ob tem omenja tudi drug scenarij. "Ta predvideva, da se zgodi arabska pomlad in ljudstvo voditelja odnese s položaja. A glede na sistem kontrole in blokado informacij je takšen scenarij skoraj neverjeten," je prepričan.

Mednarodna skupnost je nemočna Mednarodna skupnost, ki se je nemudoma ostro odzvala na današnje provokacije in zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN, bo po mnenju Ferfile morda sprejela kakšno resolucijo, kaj več pa ne. Pravi, da se mednarodna skupnost do ravnanja Pjongjanga vedno odzove ali s politiko korenčka ali palice.

S politiko korenčka jim ponuja pomoč v hrani in denarju, v zameno pa zahteva razgradnjo jedrskih reaktorjev in odrekanje atomski in raketni oborožitvi. "Severni Korejci so doslej vedno sprejeli to igro, a le toliko časa, dokler so dobivali pomoč. Ko so bili na potezi sami, pa se je igra končala," severnokorejsko politiko do mednarodne skupnosti opisuje Ferfila.

Severni Korejci se učijo iz lekcij v Libiji in Iraku Kot pravi, je Pjongjang ves čas pozorno spremljal dogajanje v Libiji in Iraku, ko je mednarodna skupnost, z ZDA na čelu, opozarjala ti dve državi, naj prenehata z oboroževanjem in sodelujeta z njimi. "Oboji so to naredili, potem pa so jih ZDA napadle," o lekciji, ki se jo je naučila Severna Koreja, razpravlja Ferfila.

S politiko palice bo varnostni svet ZN po današnjem dogodku verjetno sprejel kakšno resolucijo, ki pa jo bo Kitajska vedno blokirala. "Tudi če VS ZN sprejme gospodarske sankcije proti Pjongjangu, to ne bo imelo bistvenega vpliva. Vsa zunanja trgovina namreč poteka s Kitajsko in Rusijo, ki pa se požvižgata na sankcije," še opozarja.

Vojaško posredovanje malo verjetno Poznavalec geopolitičnih razmer tako tudi v prihodnje pričakuje podobne poteze Severne Koreje. Posredovanja svetovnih velesil v tej državi pa je zaradi izpostavljenosti Južne Koreje in Japonske, kot ključnih zaveznic ZDA, po njegovem mnenju malo verjetno.