Sobota, 17. 2. 2018, 14.02
6 let, 9 mesecev
Slovenija Junckerjevo "trpljenje" vidi kot favoriziranje Hrvaške
Predsednik Evropske komisije je na varnostni konferenci v Münchnu ponovil, da morajo države Zahodnega Balkana urediti vsa mejna vprašanja, preden se bodo pridružile Evropski uniji. Ob tem je pripomnil, da trenutno "zelo trpi" zaradi mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Obrambna ministrica Andreja Katič že odgovarja, da s tem daje veliko prednost Hrvaški in da to ni prav.
"Glede na to, da je stališče Evropske komisije, da pridružitev ne bo šla naprej, če meje ne bodo urejene - neurejene pa so meje s Hrvaško -, je dana velika prednost Hrvaški. To ni dobro in ni prav," je v izjavi za STA dejala Katičeva, ki poudarja podporo Slovenije pridružitvi preostalih držav Zahodnega Balkana Uniji.
Juncker je sicer zahtevo navezal na primer Slovenije in Hrvaške. "Namesto da bi vprašanje rešili, preden sta Slovenija in Hrvaška vstopili v Evropsko unijo, se je to raje predalo mednarodnemu arbitražnemu sodišču. Sodišče je odločilo, ampak strani se ne moreta uskladiti, kako s to arbitražno razsodbo ravnati," je dejal in dodal, da tega noče doživeti še enkrat.
Katičeva poudarja, da Juncker ni izhajal spravega stališča, češ da so problemi samo pri implementaciji. Težava je v tem, da Hrvaška ne spoštuje in ne priznava odločitve arbitražnega sodišča, je poudarila.
Zahodni Balkan - zapletena in občutljiva regija
Juncker, ki namerava konec februarja in marca obiskati Zahodni Balkan, je dejal, da se te države v tem trenutku še ne morejo pridružiti EU, vendar je pomembno, da ohranijo evropsko perspektivo. "Če bi se države Zahodnega Balkana oropalo evropske perspektive, bi lahko zelo hitro, skoraj čez noč, spet bili priča konfliktom," je opozoril.
Priznal je, da je to zelo zapletena in občutljiva regija, za katero je odgovorna Evropa. Skupaj s širjenjem evropske perspektive pa mora EU na Zahodni Balkan izvažati tudi stabilnost, namesto da se "nestabilnost z Zahodnega Balkana uvaža v Evropsko unijo".
Hrvaška želi spore rešiti neodvisno od pristopanja držav k Uniji
Hrvaška zunanja ministrica Marija Burić Pejčinović je poudarila, da želi Hrvaška nerešene mejne spore rešiti neodvisno od procesa pristopanja držav k Uniji. "Če se ta proces vodi v dobri veri, potem je to mogoče doseči prek dvostranskega pogovora. Kjer to ni mogoče, bi bilo po naših izkušnjah bolje iti na stalna sodišča, mednarodno (meddržavno) sodišče v Haagu ali mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu," je dejala za novinarje.
"Stalna sodišča imajo več izkušenj in lahko smo gotovi, da bosta obe strani lahko sprejeli take odločitve," je dodala po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.
13