Janez Janša
Četrtek, 15. 10. 2026, 15.43
2 days, 21 hours
Janša sporoča: So dobrodošli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,44
Janez Janša je dejal, da je bil odhod Velike Britanije ena od največjih katastrof za EU v celotnem času njenega obstoja.
Britanski volivci so se junija 2016 na referendumu odločili za odhod iz EU. Ta odhod, poimenovan brexit, je bil uresničen 31. januarja 2020. Zdaj pa želi novi britanski premier, laburist Andy Burnham, z EU skleniti tesnejše sodelovanje. Je pa ob tem jasno poudaril, da se Velika Britanija ne bo vrnila na enotni trg, v carinsko unijo ali k svobodnemu gibanju ljudi.
O tesnejšem sodelovanju med EU in Veliko Britanijo bodo govorili na novembrskem vrhu EU. V povezavi s tem dogodkom je novinar Sky News tudi vprašal slovenskega premierja Janeza Janšo, ali bi bila Velika Britanija dobrodošla nazaj v EU.
"Katastrofa za EU"
Janša je odgovoril, da je bil odhod Velike Britanije ena od največjih katastrof za EU v celotnem času njenega obstoja. "So dobrodošli," je dejal. Povedal je še, da se sicer niso strinjali o številnih stvareh, a da je bila Velika Britanija glas razuma, ki je med drugim zagovarjala manj birokracije in hitrejše postopke.
Odgovor Janše na vprašanje, ali bi bila Velika Britanija dobrodošla nazaj v EU:
Premier Janez Janša pred začetkom vrha EU: - obžaloval je, da je Slovenija še "globoko v koheziji", čeprav je med prvimi pogajanji leta 2005 pričakoval, da bo Slovenija v prihodnjem obdobju že med plačnicami. To da bi morali imeti pred očmi o razvojni poti Slovenije - verjetnost, da bi države članice sklenile kompromis do konca leta je 35-odstotna - novi viri financiranja proračuna po njegovem mnenju na koncu ne bodo bistveno spremenili vsote. Na vprašanje kolega s Sky Newsa, ali bi bilo Združeno kraljestvo dobrodošlo nazaj v EU, je odgovoril, da je bil odhod Velike Britanije ena od največjih katastrof za EU v celotnem času njenega obstoja. "So dobrodošli," je dejal. Nismo da se sicer strinjali o številnih stvareh, a "Združeno kraljestvo je bilo glas razuma". Zagovarjalo je manj birokracije in hitrejše postopke.
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) October 15, 2026
Odnosi med Veliko Britanijo in EU so bili vedno zapleteni. Velika Britanija, ki je bila tedaj še velika imperialna sila s kolonijami na vseh svetovnih celinah, ni sodelovala v začetnih korakih evropskega združevanja. Tako leta 1951 ni sodelovala pri ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, leta 1957 pa je ni bilo zraven pri ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS), predhodnice Evropske unije (EU).
Pariz zavira včlanitev Velike Britanije v EGS
Nato pa si je, tudi zato, ker je njen kolonialni imperij počasi propadel in se ozemeljsko izjemno skrčil, premislila, a je njen pristop k EGS nekaj let zaviral francoski predsednik Charles de Gaulle. Vedeti moramo tudi, da je bila ustanovitev EGS v veliki meri francoski projekt, ki je bil usmerjen tudi – kot so bili prepričani v Parizu – proti prevelikemu vplivu ZDA na stari celini. Hkrati je bila ustanovitev EGS tudi nekakšna francosko-nemška sprava.
Tako je lahko Velika Britanija postala članica EGS šele januarja 1973. Leta 1975 so Britanci imeli prvi referendum o članstvu. Za je bilo okoli 67 odstotkov volivcev na referendumu. V britanski politiki pa so, še zlasti v konservativni stranki, ostale močne politične struje, ki so nasprotovale članstvu v EGS.
Evroskeptični konservativci
Velika Britanija je bila tako vedno v nekakšnem posebnem položaju v EGS. Britanska konservativna premierka Margaret Thatcher je leta 1984 izpogajala zmanjšanje britanskih finančnih obveznosti do EGS (britanski rabat).
Boris Johnson je bil eden glavnih zagovornikov izstopa Velike Britanije iz EU, pozneje je postal tudi predsednik britanske vlade. Tudi Donald Trump je že pred referendumom podpiral izstop Velike Britanije iz EU.
Leta 1992 je EGS z Maastrichtskim sporazumom postala Evropska unija (EU). Leta 2002 se Velika Britanija ni vključila v projekt skupne evropske valute, ampak je obdržala britanski funt.
Ko je leta 2004 EU sprejela veliko skupino deset novih članic iz vzhodne in srednje Evrope, je Velika Britanija za delavce iz teh držav odprla svoj trg delovne sile.
Referendum o izstopu iz EU
Leta 2013 je tedanji britanski konservativni premier David Cameron obljubil referendum o britanskem članstvu v EU, da bi pomiril evroskeptični del stranke in britanske družbe. Ko je dal to obljubo, se je še zdelo, da bodo britanski volivci podprli obstanek v EU.
Toda pozno poleti in zgodaj jeseni 2015 sta se zgodili migrantska kriza in politika na stežaj odprtih vrat tedanje nemške kanclerke Angele Merkel. Jeziček na tehtnici se je tedaj nagnil na stran zagovornikov brexita, kot sta bila konservativec Boris Johnson in prvi glas Stranke za neodvisnost Velike Britanije (UKIP) Nigel Farage.
Britanci so za brexit
Na referendumu 23. junija 2016 je za izstop iz EU glasovalo 51,9 odstotka britanskih volivcev, 48,1 odstotka pa je glasovalo za obstanek. Gledano regionalno so brexit podprli zlasti Angleži in Valižani, proti pa so bili na Škotskem in Severnem Irskem. Odhod iz EU je imel tudi večjo podporo med starejšimi volivci, mlajši so bili bolj zagreti za obstanek.
Veliko vlogo pri odločitvi Britancev za brexit je, kot že omenjeno, igrala migracijska politika: tako nezadovoljstvo s prihodom tujih delavcev iz držav EU, zlasti iz vzhodne Evrope, kot tudi nasprotovanje množičnim migracijam iz neevropskih držav v slogu migrantske krize.
Brexit in priseljevanje
A se je v poznejših letih izkazalo, da se je dotok priseljencev iz evropskih držav na Otok sicer zmanjšal, hkrati pa se je povečalo priseljevanje iz neevropskih držav. Država tudi ne more ustaviti nezakonitih priseljevanj po morju čez Rokavski preliv. Številni Britanci so tako tudi po brexitu nezadovoljni s priseljensko politiko, kar daje zagon Reformni stranki in stranki Obnovimo Britanijo.
Uradni izstop iz EU
Velika Britanija je 31. januarja 2020 ob 23. uri uradno izstopila iz EU. Po dolgih pogajanjih EU in Velika Britanija decembra 2020 skleneta Sporazum o trgovini in sodelovanju (TCA). Sporazum zagotavlja trgovino brez carin in kvot za vse blago, ki je skladno z ustreznimi pravili o poreklu. Vendar obenem uvaja obsežne carinske kontrole in birokracijo. Sporazum začne veljati maja 2021.
Velika Britanija dokončno zapusti evropski skupni trg in carinsko unijo januarja 2021. Konec je prostega pretoka ljudi. Začne veljati sporni severnoirski protokol, ki zaradi preprečitve trde meje na irskem otoku vzpostavi carinsko mejo sredi Irskega morja.
Ponovna otoplitev odnosov
Prve otoplitve med Veliko Britanijo in EU se zgodijo februarja 2023, ko britanski premier Rishi Sunak in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dosežeta dogovor, ki bistveno olajša pretok blaga med Veliko Britanijo in Severno Irsko.
Novi britanski premier Andy Burnham želi tesnejše sodelovanje z EU, ne pa (še) tudi vrnitve v EU.
Še bolj se otoplijo odnosi med Londonom in Brusljom, ko v Veliki Britaniji pridejo na oblast laburisti, konservativci pa odidejo v opozicijo. Zgodijo se podpisi novih sporazumov, ki med drugim olajšajo prehod meje.
Laburisti za tesnejše sodelovanje z EU
Novi britanski laburistični premier Andy Burnham, ki je pred meseci zamenjal Keira Starmerja, si prizadeva še za tesnejše sodelovanje z EU, zlasti pri odpravi trgovinskih ovir, kar bi koristilo britanskemu gospodarstvu, ne zagovarja pa – vsaj za zdaj – popolne vrnitve v EU, torej vrnitve v skupni trg ali carinsko unijo.
V konservativni opoziciji, ki jo vodi Kemi Badenoch, so prepričani, da Burnhamu ne bo uspelo doseči boljšega sporazuma z EU, kot je to uspelo konservativcem. Vodja liberalnih demokratov Ed Davey pa je prepričan, da bi moral Burnham iti še dlje in začeti pogajanja o vrnitvi Velike Britanije v skupni trg in carinsko unijo, piše BBC.
Burnham je sicer prepričan, da je izstop iz EU Veliki Britaniji prinesel več škode kot koristi. Po eni od zadnjih anket, ki jo je objavil The Independent, je 49 odstotkov Britancev za vrnitev v EU, 28,5 odstotka pa ji nasprotuje.
