Janša: Rešeno je bilo še zadnje odprto vprašanje med državama (VIDEO)

Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Janez Janša je izrazil veselje ob podpisu memoranduma o vprašanju LB, ob tem pa poudaril, da gre za izredno pomembno dejanje in rešitev, s katero dobivata obe strani. Kot je na skupni novinarski konferenci po podpisu memoranduma povedal slovenski premier bo slovenska vlada memorandum ratificirala predvidoma že v sredo in še ta teden v DZ poslala predlog zakona o ratifikaciji pristopne pogodbe.

Janša je po podpisu dejal, da memorandum rešuje še zadnje odprto vprašanje, ki je stalo na poti ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU, ob tem pa izrazil zadovoljstvo, da je do podpisa končno prišlo. "Slovenija in Hrvaška sta si sami izborili pot za enakopraven položaj v mednarodni skupnosti," je poudaril premier, ki je ob tem dodal, da si bosta državi tudi v prihodnje delili skupno evropsko usodo, perspektivo in mir.

Podobnega mnenja je tudi hrvaški premier Zoran Milanović, ki je poudaril, da so pot do končnega dogovora, ki zadovoljuje obe strani, tlakovali dobra volja in intenzivna dolgotrajna pogajanja na več ravneh. Hrvaški premier je ob tem izrazil upanje, da meje med državama čez dve leti in pol ne bo več. "Kot pravnik nikdar nisem razumel, kje je problem s Slovenijo," je poudaril in zagotovil, da bodo vsa vprašanja rešena v dogovorjenih rokih.

Na vprašanje, kakšne so možnosti, da slovenska stran kljub dogovoru v parlamentu ne ratificira hrvaške pristopne pogodbe, je Janša odvrnil, da takšna možnost ne obstaja, in izrazil prepričanje, da bo državni zbor že do konca meseca odločal o ratifikaciji, če bo seveda hrvaška vlada opravila svoj del posla in tudi sama ratificirala memorandum. "Hrvaška s 1. julijem vstopa v EU in mi smo tega veseli," je dejal Janša.

V dokumentu sta državi zapisali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog poiskali na podlagi sporazuma o nasledstvu, in sicer priloge C tega sporazuma, ki določa, da pet držav naslednic nekdanje Jugoslavije vprašanje jamstva federacije za stare hranilne vloge reši na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (Bis).

Mirovanje sodnih postopkov in ratifikacija pristopne pogodbe Zavezali sta se tudi, da bosta čim prej našli celovito rešitev tega vprašanja, zato bosta aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj pod okriljem Bis. Do končne rešitve bo Zagreb zagotovil mirovanje vseh sodnih postopkov, ki potekajo glede prenesenih vlog v imenu vlade na hrvaških sodiščih, kot tudi, da ne bodo sproženi novi. Slovenska vlada pa se v memorandumu zavezuje, da bo nemudoma v državnem zboru sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, s ciljem, da se ratifikacija izvede čim prej. Memorandum sta v Zagrebu parafirala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in državni sekretar v kabinetu predsednika slovenske vlade Tone Kajzer, potem ko je Slovenija za začetek postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru zahtevala umik pooblastil hrvaške vlade dvema bankama na Hrvaškem za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih.

Zagotovilo je memorandum Kakšna zagotovila ima Slovenija, da Hrvaška čez dve leti ne bo nadaljevala tožb proti LB in NLB na sodiščih? "Zagotovilo je memorandum – gre za besedo, ki je in še bo in še bo dodatno z ratifikacijo benificirana z institucijami, ki sta v teh državah pooblaščeni za tovrstno dejanje," meni Janša, ki je ob tem izpostavil, da sta državi do tega sporazuma prišli brez mentorjev, kar dokazuje zrelost obeh držav, da sta sposobni reševati sami reševati odprta vprašanja, tudi "preden bi tekle zadnje ure, ko Hrvaška vstopa v EU".

Z Janšo se strinja tudi Milanović, ki je ob tem izrazil obžalovanje, da omenjene težave niso bile že prej rešene, Ljubljanska banka pa ni prisotna na hrvaškem tržišču, "kamor bi morala pred dvajsetimi leti najprej vstopiti in zaslužiti milijarde". NLB na Hrvaškem še vedno ni prisotna ravno zaradi nerešenega vprašanja LB. Hrvaška centralna banka je to vse doslej preprečevala. Janša je glede tega izrazil pričakovanje, da bo do vstopa NLB na hrvaški trg prišlo po vstopu Hrvaške v EU s 1. julijem, ko bo vstopila v enotni evropski trg, kjer mora prost pretok ljudi, blaga in kapitala veljati tudi za Hrvaško. "Enaka pravila, kot veljajo za bančno poslovanje v katerikoli drugi članici EU za slovenske banke, bodo veljala tudi na Hrvaškem," je dejal Janša.

Spor se vleče že od leta 1995 Gre za spor, ki se vleče od leta 1995, znova pa je prišel v ospredje, ko je hrvaška vlada bankama aprila lani pooblastilo obnovila. Vlada v Zagrebu je prvič leta 1995, nato pa še 2001, namreč pooblastila Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb (PBZ), da v njenem imenu vodita več kot 20 postopkov izterjave izplačila dolgov LB, ki jih je v 90. letih prenesla v javni dolg, nato pa preko omenjenih bank izplačala delu hrvaških varčevalcev LB Zagreb. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva gre za okoli 272 milijonov evrov. Slovenija je ves čas trdila, da so tožbe v nasprotju s sporazumom o nasledstvu, izpostavljala pa je tudi, da so hrvaška podjetja Ljubljanski banki Zagreb dolžna veliko več.

Mirovanje postopkov v resnici pomeni njihov konec France Arhar, ki je kot finančni strokovnjak slovenske strani s hrvaškim kolegom Zdravkom Rogićem lani iskal rešitev vprašanja, je za STA pojasnil, da pomeni mirovanje postopkov dejansko umik, saj je mandat za tožbe dala država, ki jih tudi lahko v vsakem trenutku prekliče. Milanović pa je glede mirovanja dejal, da gre za "institut, ki v našem procesnem pravu traja omejeno", zagotovil pa, da bodo skušali najti najboljšo rešitev in da ne namerava izigrati podpisanega. Po navedbah hrvaških medijev naj bi po novi zakonodaji, ki bo na Hrvaškem stopila v veljavo 1. aprila, mirovanje lahko trajalo največ dve leti.

Zadovoljstvo obeh predsednikov Predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Ivo Josipović, sta v skupnem sporočilu izrazila zadovoljstvo ob podpisu memoranduma o Ljubljanski banki. Prepričana sta, da bo to dejanje omogočilo slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU v Sloveniji, so sporočili iz urada slovenskega predsednika.

"Poudarjava najino odločenost, da bomo vstop Hrvaške v EU 1. julija 2013 izkoristili za poglobitev vsestranskega sodelovanja med našima narodoma in državama, v kontekstu skupne evropske prihodnosti," sta zapisala v sporočilu. K temu naj bi prispevalo tudi prvo uradno srečanje predsednikov v Zagrebu, ki bo, kot sta zapisala Pahor in Josipović, kmalu po ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe v DZ.

Memorandum pozdravili tudi v Bruslju Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je izrazil zadovoljstvo nad memorandumom in dejal, da je v bistvu potrjeno to, kar sta s Pusićevo dorekla že na februarskem srečanju na Otočcu. Janša ga je sicer nato 15. februarja zaradi napovedanega odstopa njegove stranke DeSUS iz vlade umaknil iz procesa reševanja vprašanja ter usklajevanje zadnjih podrobnosti dogovora poveril Kajzerju. Memorandum so pozdravili tudi v Bruslju, ki so pred tem strani večkrat pozivali k dogovoru s ciljem omogočitve predvidnega vstopa Hrvaške v EU 1. julija. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je v petek dogovor pozdravil kot "dober za obe državi in za širitev". Slovenija je namreč edina članica EU, ki še ni začela postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.

Van Rompuy: Dogovor o LB znak zrelosti in zgled za vso regijo Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je predsednikoma vlad Slovenije in Hrvaške čestital za podpis memoranduma o Ljubljanski banki. Način reševanja problema LB in meje je "znamenje zrelosti" in zgled za celotno regijo, je poudaril. "Naj vam čestitam za odločitev o podpisu memoranduma o soglasju, katerega cilj je najti rešitev za vprašanje Ljubljanske banke," je zapisal Van Rompuy v sporočilu za javnost. Slovesnost je po njegovih besedah pomemben trenutek za odnose med Hrvaško in Slovenijo, pa tudi za odnose obeh držav z EU.

Pri politiki gre za soočanje z izzivi in pri evropski politiki gre za skupno soočanje z njimi; z izbiro poti dialoga in kompromisa ste zmogli rešiti izziv kot člani unije, je še zapisal Van Rompuy. "Vaš konstruktiven pristop k reševanju dvostranskih vprašanj, kot sta spor o meji na morju in sedaj Ljubljanska banka, je znamenje zrelosti. Način soočanja z njimi je zgled za celotno regijo," je poudaril. Poleg tega je podpis po Van Rompuyevem mnenju jasno sporočilo, da je mogoče rešiti tudi probleme, ki se zdijo dolga leta nepremostljivi.

"Dobri sosedski odnosi in učinkovito regionalno sodelovanje so možni," je še poudaril predsednik Evropskega sveta in zatrdil, da se unija drži svojih širitvenih zavez. Današnji podpis je po Van Rompuyevih besedah za Hrvaško "pomemben korak" na poti v EU. Predsednik se sedaj veseli naslednjih: zadnjega poročila Evropske komisije in končanja ratifikacijskih postopkov v vseh nacionalnih parlamentih. Konec minulega tedna se je omenjala možnost, da bi se lahko Van Rompuy udeležil podpisa na Mokricah, a so iz njegove tiskovne službe v petek sporočili, da zaradi natrpanega urnika ne more v Slovenijo.