Jalov hrvaški boj s korupcijo

Pred nekaj dnevi so na spletni strani hrvaške protikorupcijske enote Uskok objavili zapis, da so končali preiskavo proti "državljanu Republike Avstrije (1940) zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in oblasti in nagovarjanja k zlorabi položaja in oblasti ter v zvezi z Zakonom o nezastaranju kaznivih dejanj vojnega dobičkarstva in kaznivih dejanj iz procesa privatizacije".

Paštetni kralj vojni dobičkar? Kmalu se je izkazalo, da gre za Đura Gavrilovića, lastnika slavne mesnopredelovalne tovarne, ki je bila vse do druge svetovni vojne v lasti njegove družine, leta 1991 pa jo je ponovno odkupil, ko je bila v stečaju. In ravno v zvezi s tem nakupom ga bremenijo vojnega dobičkarstva, češ da naj bi v navezi s tedanjim finančnim ministrom Jozo Martinovićem izpeljal ugoden nakup tovarne in se okoristil z najmanj dvema milijonoma tedanjih mark. Prav tako ni znano, kam je Gavrilović nakazoval denar za kupnino, po navedbah Uskoka naj bi bil denar za njegov nakup tovarne nakazan iz tajnih državnih računov v tujini, kjer so bila sredstva za nakup orožja za obrambo Hrvaške.

Đuro (uradno George) Gavrilović se je na obtožbe odzval z izjavo, da gre za gonjo države proti njemu, saj na mednarodnem arbitražnem sodišču v Parizu Hrvaško toži za 300 milijonov evrov odškodnine in vrnitev skoraj dva tisoč nepremičnin, kar naj bi bila odškodnina za družini odvzeto podjetje.

Odmevne aretacije Na nepravilnosti pri privatizaciji Gavrilovića so že od vsega začetka opozarjali nekdanji zaposleni v tovarni, leta 1996 pa je preiskavo ukazal sam predsednik Franjo Tuđman. Od tedaj se ni zgodilo nič. Toda ko je pred tremi leti oblast prevzela koalicija SDP-HNS, je bila ena poglavitnih elementov njihovega programa tudi protikorupcijska bitka. Na razpolago so imeli širok nabor sumljivih dejanj, ki jih je za seboj v svojih najbolj dekadentnih letih pustila HDZ.

V zadnjem letu so tako najbolj odmevali korupcijski primeri nekdanje županje Siska in poslanke Marine Lovrić Merzel, nekdanjega predsednika Hrvaške gospodarske zbornice Nadana Vidoševića, afera Remorker Božidarja Kalmete in seveda aretacija zagrebškega župana Milana Bandića.

Županja Siska je recimo osumljena malverzacij s proračunskimi sredstvi, prejemanja podkupnin in pranja denarja. Predsednik gospodarske zbornice je vpleten v nečednosti s prodajo in nakupom zemljišč še iz časa, ko je bil direktor Kraša. V času predsedovanja gospodarski zbornici pa je denarna sredstva zbornice kanaliziral na svoje račune tudi prek akcije Kupujmo hrvaško. Podpredsednik HDZ, zadrski župan in nekdanji prometni minister Božidar Kalmeta je osumljen izčrpavanja podjetja Hrvaške avtoceste. Zagrebški župan pa je za zdaj osumljen nepravilnosti pri prodaji in nakupih zemljišč, njegovo obtožnico pa še pišejo.

Položaj kot mandat za plenjenje Toda izkazalo se je, da niti ta oblast ni odporna proti korupciji. V primerjavi s HDZ gre skoraj za otroški vrtec korupcije, pa vendar. Minister za izobraževanje Vedran Mornar si je recimo privoščil potovanje v Azijo, ki mu ga je plačal Samsung. "Očitno je, da na Hrvaškem uradniki in politiki svoj položaj še vedno razumejo kot mandat za plenjenje," je za Deutsche Welle (DW) dejal Zorislav Antun Petrović, koordinator državljanske zadruge Kultura in etika, sicer pa nekdanji predsednik organizacije Transparency Internationala Hrvatska: "Prepričani so, da so jim državljani skupaj z mandatom podarili tudi resurse, s katerimi razpolagajo."

Hrvati pa vedo, da so njihovi politiki nagnjeni h korupciji. V nedavni anketi Instituta Ivo Pilar se je izkazalo, da več Hrvatov (kar 71 odstotkov vprašanih) meni, da je največja težava države korupcija, ne pa brezposelnost.

Eden izmed razlogov, zakaj državljani menijo, da največjo škodo državi dela korupcija, je tudi dejstvo, da je le malo primerov dejansko dobilo sodni epilog. "Preveč je afer, nekatere trajajo že desetletja, in premalo je epilogov. Velikokrat se zdi, da so afere le politično oviranje nasprotnikov," v izjavi za DW meni sociolog politike Dragan Bagić s filozofske fakultete v Zagrebu.

27 aretacij, le sedem sodnih epilogov Hrvaški spletni portal tportal.hr je nedavno analiziral 27 spektakularnih primerov aretacij v zvezi s korupcijo, ki so se zgodili od leta 2002 do danes. Ugotovili so, da jih je le sedem dobilo sodni epilog s pravnomočnimi obsodbami. V treh primerih je za osumljenci izdana tiralica, saj so na begu. Med njimi je tudi Miroslav Kutla, prvo ime privatizacije v času Tuđmana, ki so ga aretirali leta 2000 zaradi zlorabe položaja pri privatizaciji podjetja Tisak. Pozneje so proti njemu vložili dvajset različnih obtožnic, obsojen je bil le za eno, in to leta 2010. Na dan izrečene zaporne kazni je pobegnil v Bosno.

Med pravnomočno obsojenimi je seveda na prvem mestu Ivo Sanader v primeru Hypo Banke in INA - MOL. Procesi za preostale obtožbe na njegov račun so še v teku. Med obsojenimi so tudi nekdanji podpredsednik vlade Damir Polančec, ki je po priznanju krivde dobil le pogojno kazen za malverzacije pri postavljanju reflektorjev na nogometnem igrišču v rodnem Đelekovcu. Začetek boja proti korupciji pa je bila spektakularna aretacija Uskoka leta 2009, ko so prijeli devet osumljenih afere Veliki maestro, med njimi tri podpredsednike Fonda za privatizacijo, ki so mešetarili z zemljišči in denarjem ter prejemali podkupnine. Od devetih sta bila pravnomočno obsojena le dva.

260 milijonov evrov pokradenega denarja Po podatkih tportala.hr naj bi v teh 27 primerih posamezniki državo, lokalno skupnost ali podjetja oškodovali za skoraj 260 milijonov evrov. Nekaterim obsojenim je bilo naloženo, da morajo ukradeno vrniti, a se to kot po pravilu ne dogaja. Obsojeni Eduardo Nodile iz afere Riječka banka bi Erste banki na primer moral vrniti 92 milijonov dolarjev, a ker je zdaj brezposeln, so mu naložili le plačilo sodnih stroškov.

Bolj kot končani postopki pa državljane razburjajo nerešeni primeri, ki se leta vlečejo po sodišču, kjer se popravljajo obtožnice in ponavljajo sojenja. Zato jih je veliko prepričanih, da spektakularne aretacije niso namenjene dejanskemu kaznovanju gospodarskih kriminalcev, temveč le obračunavanju s političnimi nasprotniki.

Volivci pa so postali odporni proti korupciji. Tako so se ob aretaciji zagrebškega župana na Facebooku pojavili zapisi, da je pač kradel, a je veliko naredil za Zagreb. "Korupcija je tako razširjena, da sploh ni več sramotna," je za DW dejala zagrebška klinična psihologinja Mirjana Krizmanić: "Politiki in gospodarstveniki gredo mirno v zapor Remetinec, nato pa se meni nič tebi nič vrnejo v sabor."