Torek, 12. 6. 2018, 17.41
6 let, 5 mesecev
Hrvaška pred poletjem krepi ukrepe proti požarom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Na Hrvaškem bodo letos za protipožarno zaščito ob obali angažirali več kot sedem tisoč profesionalnih in prostovoljnih gasilcev. Po potrebi bodo na pomoč poklicali tudi več sto vojakov, je danes napovedala državna uprava za zaščito in reševanje (Duzs). V protipožarne ukrepe so letos vložili približno 100 milijonov kun (13,5 milijona evrov).
Glavni gasilski poveljnik Slavko Tucaković je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu poudaril, da so kot novost letos organizirali skupno poveljstvo v bazi v Divuljah pri Splitu, v kateri bo od 1. junija do 30. septembra vojaški častnik z ministrskimi pooblastili, da bi lahko čim prej ukrepali v primeru požarov, je poročal hrvaški radio.
V pripravljenosti je več kot tisoč gasilcev
V poletnih mesecih, ko je tudi največja nevarnost požarov ob hrvaški obali, bodo imeli na voljo več kot 1.100 profesionalnih gasilcev in več kot pet tisoč njihovih kolegov prostovoljcev. Začeli so tudi zaposlovanje več kot 1.100 sezonskih gasilcev, po potrebi pa bodo angažirali tudi 500 vojakov.
Tudi letos bo udarna sila gasilcev šest gasilskih letal, priljubljenih kanaderjev. Hrvaško obrambno ministrstvo je zagotovilo tudi nekaj plovil in brezpilotnih letal za nadzor in zgodnje odkrivanje požarov.
Predsednik uprave javnega podjetja Hrvatske šume Krunoslav Jakupčić je poudaril, da so letos za protipožarne ukrepe vložili približno 100 milijonov kun. Kot je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, so petino zneska namenili vzpostavitvi videonadzora s 92 kamerami na 46 lokacijah ob obali.
Lani gorel tudi Split
Tucaković je spomnil, da je bilo lani z vidika požarov izredno težko leto ter da pričakujejo požare tudi letos. Pozval je državljane, naj upoštevajo navodila za ravnanje v naravi in uredijo zapuščena kmetijska zemljišča, da bi tudi tako zmanjšali nevarnost požarov. Dejal je, da je bilo 80 odstotkov lanskih požarov posledica človeških dejanj.
Ob hrvaški obali je lani zgorelo več kot 100 tisoč hektarjev različnih rastlin, kar je območje približne velikosti Međimurske županije. Ogenj je lani, med drugim, nevarno zagrozil tudi predmestjem Splita.
