Torek, 15. 5. 2018, 13.54
6 let, 6 mesecev
Hrvaška krepi nadzor na meji, BiH prosi za pomoč #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
Slovenija, Avstrija in Nemčija so od Hrvaške zahtevale poostren nadzor na meji. V zadnjih nekaj mesecih se je namreč v Sloveniji in nekaterih balkanskih državah povečalo število nezakonitih prehodov meje, čeprav te številke še zdaleč niso primerljive s kolonami ljudi, ki so se čez Balkan valile pred leti. BiH je mednarodno skupnost prosila za pomoč pri preskrbi beguncev.
Video: Planet TV
Hrvaškim policijskim upravam na obmejnih območjih z Bosno in Hercegovino so naložili dodatno krepitev nadzora meddržavne meje, ki je dolga približno tisoč kilometrov. Ta ukrep na hrvaško-bosanskohercegovski meji od Hrvaške zahtevajo Slovenija, Avstrije in Nemčija, je poročal Jutarnji list na svoji spletni strani. Kot dokaz, da namerava Hrvaška okrepiti nadzor meje, časnik navaja nedavni razpis hrvaškega notranjega ministrstva za nakup 60 policijskih terenskih vozil v vrednosti 1,2 milijona evrov.
Grožnja veliko manjša kot pred dvema letoma, a "stanje je resno"
Neimenovani hrvaški policijski vir je za časnik dejal, da grožnja migrantskega vala ni niti približno enaka, kot je bila pred dvema letoma, a je "stanje resno". Dodaja, da na Hrvaškem niso zaznali bolj množičnih poskusov prihoda ilegalnih migrantov iz BiH. Meni, da migranti še iščejo območja, kjer bi najlažje vstopili na Hrvaško zunaj mejnih prehodov.
Hrvaška namerava za nadzor meje kupiti 60 policijskih terenskih vozil v vrednosti 1,2 milijona evrov.
Pot čez Srbijo zaprta, migranti poiskali novo
Hrvaški mediji v zadnjem času poročajo, da obstaja nova "južna balkanska migrantska pot", ki vodi iz Grčije prek Albanije, Črne gore in BiH na Hrvaško, medtem ko je pot čez Makedonijo in Srbijo "praktično zaprta".
Hrvaška policija skriva podatke o nezakonitih migrantih
Grožnja migrantskega vala ni niti približno enaka, kot je bila pred dvema letoma, a je "stanje resno".
Največji migrantski pritisk na Hrvaško v zadnjem času prihaja s severozahoda BiH, z območju Cazina in Velike Kladuše, od koder migranti poskušajo čez Karlovško županijo priti do Slovenije. Na tem delu Hrvaške je razdalja med BiH in Slovenijo približno 70 kilometrov. Jutarnji list poroča, da hrvaška policija ne želi posredovati informacij o nezakonitih migrantih.
Slovenska policija: Do 60 tisoč ljudi želi v EU
Časnik se sklicuje na izjave slovenske policije, da je trenutno na območju Grčije in Albanije med 50 tisoč in 60 tisoč ljudi, za katere je edini cilj vstop v Evropsko unijo. Dodaja, da bi Hrvaška lahko kmalu imela dodatne težave, potem ko je Avstrija sprejela nov zakon o tujcih in bo v skladu z dublinsko uredbo na Hrvaško vrnila vse migrante, ki so v EU vstopili preko nje, niso pa bili registrirani.
Slovenska policija prijela štiri tihotapce ljudi
V četrtek zjutraj so koprski policisti v Ilirski Bistrici ustavili kombi, v katerem je bilo osem oseb - trije srbski in pet turških državljanov. Med postopkom so policisti ugotovili, da so bili srbski državljani tihotapci, ki so poskušali prek Slovenije v Italijo prepeljati pet turških državljanov. Policisti so tihotapce privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanje odredil pripor.
Enako odločitev je preiskovalni sodnik sprejel za sirskega državljana, ki so ga policisti v nedeljo zjutraj skupaj še s tremi državljani Sirije ustavili v naselju Podgrad. Moški ima sicer urejeno prebivališče v Nemčiji. Njegovi trije sonarodnjaki so po posredovanju koprskih policistov zaprosili za mednarodno zaščito.
Slovenska policija kljub povečanemu številu nezakonitih prehodov meja ocenjuje, da je stanje obvladljivo.
Slovenski zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec se je ob robu ocene bližnjevzhodne krize danes v Ljubljani odzval tudi na dogajanje v BiH ter napovedan strožji hrvaški nadzor meje z BiH. Poudaril je, da je za vprašanje pristojno notranje ministrstvo, da pa je "Slovenija v stiku s sosednjimi državami, da zaščitimo meje". Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je danes že na srečanju v Avstriji, je dodal. Ministrica se na Dunaju udeležuje srednjeevropske varnostne konference o vlogi območja za evropsko varnost.
Erjavec pa je opozoril na ilegalne migrante iz Severne Afrike, ki ne bežijo s kriznih žarišč. "Vse to kaže na organiziran kriminal. Evropska unija bo zato morala nameniti več pozornosti boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi," je dejal.
BiH zaprosila za pomoč pri preskrbi beguncev
Vlada Bosne in Hercegovine pa je zaradi naraščajočega števila beguncev zaprosila za mednarodno tehnično in finančno pomoč pri preskrbi prebežnikov. Istočasno je Svet Evrope pozval BiH, naj migrantom pomaga po najboljših močeh, kar je razvidno iz danes objavljenega pisma komisarke Sveta Evrope za človekove pravice Dunje Mijatović.
Številni begunci v BiH, med njimi družine z otroki, morajo spati pod milim nebom, primanjkuje jim tudi hrane.
Begunci spijo na prostem, primanjkuje jim hrane
Mijatovićeva je zaskrbljena nad tem, da morajo številni begunci, med njimi družine z otroki, spati pod milim nebom in da primanjkuje tudi hrane. V pismu, naslovljenem na ministrico BiH za človekove pravice in begunce Semiho Borovac in ministra za varnost Dragana Mektića, ocenjuje, da je to posledica "slabega sistemskega odziva" oblasti v BiH.
V BiH na dan pride okoli sto beguncev
V BiH poudarjajo, da v državo pride vsak dan več kot sto beguncev in da zato potrebujejo mednarodno pomoč. "Pričakujemo strokovno, tehnično, predvsem pa finančno pomoč, da prebežnikom zagotovimo bivališča, zdravstveno oskrbo in možnosti izobraževanja," je za medije dejal premier BiH Denis Zvizdić. Kot pravi, je treba najprej poskrbeti za ustrezne namestitve za begunce, ki so večinoma v Sarajevu in na zahodu države na meji s Hrvaško.
Hrvaška begunce vrača v BiH, tam pa nato zaprosijo za azil
Mijatovićeva poudarja, da morajo prosilci za azil v BiH za to dobiti tudi priložnost in biti prepričani, da se bo njihov status preveril, s čimer je posredno opozorila na načrte oblasti, da bi okrepili varovanje na meji in s tem zajezili begunski tok. Mijatovićeva je v zvezi s tem opozorila tudi na obstoječe načrte vlade Bosne in Hercegovine o ravnanju z begunci iz leta 2015, ki pa niso več ustrezni, saj so oblasti v BiH takrat izhajale iz dejstva, da je država le tranzitna. Položaj se je spremenil, saj Hrvaška zdaj vrača begunce v BiH in mnogi med njimi se odločijo, da bodo za azil zaprosili tam.
Begunska pot prek BiH je namreč od začetka maja vse bolj aktualna za migrante in samo od začetka leta so v BiH zaznali 3.000 ilegalnih migrantov, od katerih jih je okrog 400 zaprosilo za azil.
Medtem je svet ministrov BIH na današnji seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, sprejel načrt nujnih ukrepov za soočanje z migrantsko krizo. Med prioritetnimi nalogami je izboljšanje nadzora meje, učinkovitejši boj proti nezakonitim migracijam in tihotapljenju ljudi ter uveljavitev sporazumov o vračanju tistih, ki nezakonito vstopijo v državo, so sporočili s sedeža vlade BiH.
V sodelovanju z nevladnimi in mednarodnimi organizacijami načrtujejo v BiH tudi povečati namestitvene zmogljivosti za ilegalne migrante in ranljive kategorije prebežnikov.
Ustanovili bodo tudi operativni štab, ki bo koordiniral dejavnosti vseh pristojnih inštitucij BiH pri izvajanju načrta. Med drugim bodo pristojne oblasti v Črni Gori in Srbiji pozvali k sprejetju ukrepov, ki bodo pripomogli k reševanju migrantske krize v BiH, s Hrvaško pa bodo sodelovali pri preprečevanju nezakonitega gibanja migrantov.
Zapleten je tudi položaj v sami BiH, saj v Republiki srbski zavračajo namestitev beguncev, ker nimajo ustreznih pogojev in sredstev za oskrbo, v Federaciji BiH pa so oblasti pred kratkim predlagale, da bi po celotni državi izbrali vojašnice, v katerih bi uredili namestitvene centre za begunce.
