Petek, 19. 11. 2021, 14.05
3 leta
Hojs: Hrvaška čim prej v schengen, okoli EU pa bodeča žica
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,48
43
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs
Evropska unija ima sicer že vse od begunske krize pred več kot petimi leti uradno politiko, da ograje na mejah niso učinkovito orodje za zaustavljanje beguncev in migrantov. Vendar je oktobra kar 12 članic Evropske unije pisalo Bruslju, naj začne sofinancirati izgradnjo fizičnih barier na zunanjih mejah unije. Debata o ograjah je v Bruslju vse glasnejša, vendar očitno večina še vedno podpira iskanje diplomatskih rešitev z državami, ki mejijo na Evropsko unijo.
"Smo zagovorniki vstopa Hrvaške v schengensko območje. Vse tehnične zahteve so izpolnjene, čaka se samo še na politično odločitev," je včeraj v Sarajevu na mednarodni konferenci o ilegalnih migracijah dejal slovenski notranji minister Aleš Hojs, poroča Večernji. Hojs, ki ne pričakuje prižiga zelene luči Hrvaški za vstop v schengen pred junijem ali junijem 2022, in dodal, "da se morajo zaščititi zunanje meje Evropske unije pred migracijami." Hojs rešitev vidi v gradnji ovir, kot je ograja iz bodeče žice vzdolž celotne zunanje meje.
Albanski predsednik vlade Edi Rama je včeraj zanikal pisanje britanskih medijev o tem, da bo Velika Britanija v Albaniji odprla begunski center, poroča The Guardian. Britanski mediji so namreč poročali, da se je uradni London dogovoril s Tirano o odprtju centra, kamor bi Velika Britanija pošiljala vse begunce in ilegalne migrante, ki jim uspe priti na Otok iz Francije.
Ograje že rastejo v mnogih državah
Že nekaj let na meji s Turčijo gradijo ograjo tako Grki kot Bolgari. Slednji so v pomoč pri izgradnji ograje na mejo poslali tudi vojsko. Medtem so Madžari na meji s Srbijo zaradi vala beguncev postavili ograjo že pred leti. Podobno je storila tudi Slovenija pod vlado Mira Cerarja, ki je na dele meje s Hrvaško namestila več deset kilometrov ograje in bodeče žice. Zaradi dogajanja v zadnjih tednih pospešeno gradijo ograjo tudi Poljaki na meji z Belorusijo. Poljski parlament je sicer konec oktobra odobril 350 milijonov evrov za izgradnjo ograje na meji z Belorusijo. Ograjo na meji z Rusijo pa so začeli graditi tudi Estonci in Latvijci. "Zaradi dogajanja na Poljskem moramo tudi mi zaščititi svoje meje," je gradnjo ograje komentiral prvi mož estonske policije Elmar Vaher.
43