Vodilna stranka bosanskih Hrvatov, HDZ BiH, se je odločila za položaj premiera BiH predlagati Vjekoslava Bevando. Imenovanje naj bi stranka še danes uradno predlagala tričlanskemu predsedstvu BiH.
Predsedstvo mora namreč potrditi kandidata za premiera, preden bodo v parlamentu glasovali o zaupnici. Odločitev HDZ BiH sledi dogovoru o oblikovanju vlade BiH, ki so ga v sredo dosegli voditelji šestih parlamentarnih strank BiH. S tem so skoraj 15 mesecev po splošnih volitvah končali politično krizo, ki je hromila državo na poti približevanja Evropski uniji.
Prvič od leta 1995 bo položaj predsedujočega svetu ministrov zasedla HDZ BiH
Dogovor med drugim predvideva, da bo položaj predsedujočega svetu ministrov zasedla HDZ BiH. To bo sicer prvič od konca vojne leta 1995, da bo vlado vodil predstavnik hrvaškega naroda. Stranke so si tudi že razdelile devet ministrskih položajev, imen ministrov pa še niso razkrile. Mesto zunanjega ministra naj bi pripadlo vodji Socialdemokratske stranke (SDP) Zlatku Lagumdžiji.
Poleg dogovora o oblikovanju vlade so se stranke v sredo poenotile tudi glede dveh glavnih reform, ki jih od BiH zahteva EU, in sicer glede zakona o popisu prebivalstva in o državni pomoči, ter dorekle sprejetje proračuna za leto 2012, ki bo omogočil začasno financiranje v prvih treh mesecih prihodnjega leta.
Ashtonovo in Füleja razvoj dogodkov v BiH opogumlja
Predstavnika mednarodne skupnosti v BiH - posebni predstavnik EU Peter Sorensen in visoki predstavnik mednarodne skupnosti Valentin Inzko - sta dogovor pozdravila že v sredo, ob končanju maratonske politične krize pa sta veselje izrazila še visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton in evropski komisar za širitev Štefan Füle. Kot sta zapisala v skupni izjavi, ju ta razvoj dogodkov v BiH opogumlja, obenem pa se sedaj nadejata "nadaljnjih konkretnih korakov, ki bodo BiH trdno vrnili na pot proti EU". Tudi Inzko je politične voditelje v BiH v sredo spomnil, da se mora pozitiven trend nadaljevati in da bo moral novi svet ministrov v prihodnjih mesecih premagati številne izzive.
Med temi je Inzko na prvem mestu izpostavil sprejetje proračuna, ki bo zagotavljal polno delovanje državnih institucij in izpolnitev mednarodnih obveznosti države. Vlada bo morala poleg tega nujno vzpodbuditi gospodarsko rast in zaposlovanje, izpolniti obveznosti, ki bodo državi omogočile približevanje EU, ter končati korake, potrebne za začetek izvajanja akcijskega načrta za članstvo v Natu.