"Gejem ne bom stregel"

"Nekaj zelo nevarnega se dogaja v Ameriki. Val zakonov ljudem omogoča, da bodo diskriminirali svoje sosede. Nekateri od teh zakonov, na primer v Indiani in v Arkansasu, so povzročili nacionalno ogorčenje, omogočajo pa, da ljudje zaradi verskega prepričanja zavrnejo postrežbo stranke. Ti zakoni so v nasprotju s temeljnimi principi, na katerih je ustanovljena naša država, in bi lahko porušili desetletja naporov za enakopravno družbo. V imenu Appla zato nasprotujem temu novemu valu zakonov, ne glede na to, kje jih bodo sprejeli," je pretekli teden v Washington Postu zapisal prvi mož Appla Tim Cook.

Poziv k bojkotu Indiane Ne zgodi se pogosto, da tako pomemben poslovnež komentira zakonodajo ali da celo javno nasprotuje določenemu zakonu. A Tim Cook ni kdorkoli – je eden redkih vodilnih svetovnih poslovnežev, ki je javno priznal, da je gej.

Apple pa ni edino podjetje, ki je javno nasprotovalo zakonu – podobno so storili tudi v največji ameriški verigi trgovin Walmart. Tako v Applu kot v Walmartu so prepričani, da bi zakon o verski svobodi ali zakon o zaščiti verske svobode, ki so ga sprejeli v Indiani, lahko ogrozil poslovanje. Mark Emmert, predsednik univerzitetne košarkarske lige NCCA, katere finale je letos v Indiani, je dejal, da bi tak zakon lahko v prihodnje pomenil, da v Indiani ne bo več finalov NCCA. Proti zakonu sta se oglasila tudi župan Seattla Ed Murray in guverner države Washington Jay Inslee, ki sta napovedala odpoved vseh uradnih potovanj v Indiano.

"Geji v restavraciji so slabi za posel" V čem je težava?

Zakon o zaščiti verske svobode dovoljuje, da posameznik zaradi svojih verskih prepričanj zavrne postrežbo stranke. Tak primer se je pred dobrim letom zgodil v Koloradu. Gejevski par je želel v slaščičarni naročiti torto za svojo poroko, lastnik pa ga je zavrnil, češ da raje zapre svojo trgovino, kot da bi naredil torto za gejevsko poroko. Par je slaščičarno tožil zaradi diskriminacije, lani junija tožbo dobil in sodišče je lastniku slaščičarne naročilo, da mora sebe in vse svoje zaposlene poslati na izobraževanje o enakopravnosti, vsakega pol leta pa sodišču poročati o napredku.

Konservativci so se zato odločili, da bodo sprejeli zakone, ki ščitijo versko prepričanje in lastnikom dovoljujejo, da poslujejo v skladu s svojim verskim prepričanjem. Ne glede na to, ali s tem diskriminirajo druge.

To se po poročanju medijev tako ali tako že dogaja. Na portalu Pinknews so tako objavili izpoved lastnika restavracije iz Indiane, ki je na RadioNow 100.9 razlagal, kako ni želel postreči gejev: "Rekel sem jima, da se je v kuhinji pokvarila napa in da ne moremo kuhati. Odšla sta. Nočem, da prihajajo v mojo restavracijo, ker je zaradi tega drugim strankam nelagodno in zapuščajo lokal, jaz pa zaradi tega izgubljam denar. Geji v moji restavraciji so slabi za posel."

Zakon, ki ga je podpisal republikanski guverner Indiane Mike Pence je sprožil val protestov po vsej Ameriki, v medijih pa se je razvila debata o verski svobodi in pravici istospolnih. Konservativci trdijo, da imajo verujoči pravico uveljavljati svoje versko prepričanje na vseh področjih življenje, vključno s poslom. Liberalci zagovarjajo enakost in opozarjajo na diskriminacijo. Na protestih so med drugim vzklikali: "Diskriminacija ni krščanska vrednota."

V ZDA sto diskriminatornih zakonov Podobne zakone imajo v devetnajstih ameriških zveznih državah, v še trinajstih pa jih pripravljajo. Obstaja tudi zvezni zakon o zaščiti verske svobode, ki ga je leta 1993 podpisal tedanji predsednik Bill Clinton, v njem pa je zapisano, da "vlade ne bi smele brez prepričljive utemeljitve bistveno omejevati svobode uveljavljanja vere posameznika". Na to se sklicujejo tako v Indiani kot v Arkansasu, kjer so te dni predlagali sprejetje podobnega zakona.

Skupno naj bi bilo v ameriški zakonodaji skoraj sto zakonov, ki implicirajo diskriminacijo. Nekatere želijo še sprejeti. V Teksasu bi radi sprejeli zakon, ki bi uradnikom ukinil pokojnino in zmanjšal plačo, če bi istospolnim parom izdali dovoljenje za poroko.

"Verska svoboda ni absolutna pravica. Nobena pravica, zagotovljena z ustavo, ni absolutna pravica," je za Washington Post dejala profesorica prava na univerzi Columbia Katherine Franke: "Zakoni o zaščiti verske svobode so napisani, kot da je to absolutna pravice, in to je njihova največja težava. A pravice skušamo vedno uravnotežiti z javnim dobrim."

Po vseh protestih in debatah so se v Indiani odločili, da bodo zakon spremenili in ga zapisali tako, da ne bo diskriminatoren.