Francozi razglasili konec varčevalne dogme

"Varčevanja je konec," je dejal na francoski televiziji. "Gre za ključen preobrat v zgodovini EU po uvedbi evra. Konec varčevalne dogme pa pomeni tudi zmago francoskih stališč," je dejal.

Moscovici je francosko zmago razglasil po dogovoru z Brusljem, po katerem je država skupaj s Španijo pridobila dve dodatni leti za dosego cilja, in sicer proračunskega primanjkljaja v višini 3 odstotkov BDP. Popuščanje Evropske komisije je sicer že obsodil nemški podkancler Philipp Rösler, ki je podcenjevanje varčevalnih ukrepov označil za neodgovorno.

Oskar Lafontaine, nemški finančni minister v času uveljavitve skupne evropske valute, pa zdaj poziva k njeni ukinitvi, vsaj na juge Evrope, saj naj bi trenutni trendi vodili v katastrofo. Po besedah Lafontaina se gospodarsko stanje v Evropi slabša iz meseca v mesec, stopnja brezposelnosti pa je dosegla stopnjo, ki že ogroža demokratične strukture. Lafontaine, ki je svoj komentar objavil na spletni strani nemške levičarske stranke Die Linke, je dodal, da se Nemci očitno še ne zavedajo, da se bo južna Evropa, vključno s Francijo, slej kot prej morala upreti nemški hegemoniji, Angela Merkel pa se bo morala zbuditi iz svoje vasezagledanosti, ko se bodo države v krizi združile in zahtevale spremembe v varčevalnih politikah, te pa bodo prizadele predvsem Nemčijo.

Konec francosko-nemškega vlaka? Zveza Nemčije in Francije, ki je pol stoletja narekovala politike Evropske unije, se krha po tem, ko so v Franciji socialisti Angelo Merkel obtožili "sebične nepopustljivosti" in preračunljivosti, vendar pa za zdaj še ni jasno, ali se bodo pozivi k prenehanju varčevanja tudi uresničili. Moscovici je namreč priznal, da odložitev ciljev pomeni samo to, da se bodo Francozi lahko izognili dodatnim varčevalnim ukrepom, s katerimi bi krpali luknjo, ki jo je na prihodkovni strani povzročila kriza.

Novi francoski ukrepi tako pomenijo proračunsko stabilizacijo, a Francija ne bo bistveno skrenila s poti varčevanja, saj Moscovici napoveduje, da že zastavljenih rezov pri porabi ne bodo spreminjali. Nemci še podpirajo evro, Švedi ne Lafontaine je sicer še dejal, da še vedno podpira evropsko monetarno unijo, da pa ni več prepričan, da je vzdržna. Upanje, da bo evro države prisilil v racionalno gospodarsko ravnanje, se je izkazalo za neutemeljeno, meni Lafontaine, ki je dodal, da je bila politika, ki je Španijo, Portugalsko in Grčijo prisilila v interno devalvacijo, "katastrofalna".

Podpora evru je medtem v Nemčiji še vedno visoka, po anketi ARD kar 76 odstotkov Nemcev verjame, da bo evro preživel trenutno gospodarsko krizo, 58 odstotkov pa podpira vladna prizadevanja za reševanje skupne evropske valute. Tretjina jih sicer meni, da Nemčija evra ne potrebuje.

Daleč najnižjo podporo evru izkazujejo na Švedskem, kjer skupno valuto, ki je Švedi ne uporabljajo, po podatkih SOM podpira le 9 odstotkov, le 11 odstotkov pa jih podpira samo idejo EU.