Četrtek, 27. 11. 2025, 9.40
3 ure, 27 minut
Francija ponovno uvaja služenje vojaškega roka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Načrt francoskega predsednika Emmanuela Macrona je usmerjen v krepitev obrambnih zmogljivosti in ozaveščanje javnosti o varnostnih grožnjah, hkrati pa poskuša pridobiti približno 50 tisoč prostovoljcev – približno šest odstotkov ciljne starostne skupine – letno do leta 2035.
Francija, ki je vojaški nabor ukinila leta 1997, se pridružuje evropskemu trendu ponovne uvedbe služenja vojaškega roka, kar je del širšega odziva na spremenjeno evropsko varnostno krajino, ki jo zaznamuje ruska agresija, piše Politico.
Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi danes napovedal načrt, ki predvideva prostovoljno desetmesečno služenje za moške in ženske. Ta poteza, čeprav v Franciji predstavlja mini revolucijo, je milejša od uvedbe obveznega služenja, ki so ga ponovno vpeljale nekatere baltske in nordijske države, denimo Litva in Latvija ter Švedska. Prostovoljne programe so za zdaj uvedle Nizozemska, Bolgarija, Belgija, Nemčija, Poljska in Romunija.
V Evropi se je zaradi naraščajočih groženj Moskve pojavila potreba po več usposobljenih vojakih. Francoska vojska, ki je za Poljsko druga največja v EU, želi do leta 2035 doseči cilj – v sestavi imeti 105 tisoč rezervistov.
O ponovni uvedbi služenja vojaškega roka se v Franciji razpravlja že vse od ukinitve v času predsednika Jacquesa Chiraca.
Politična pola v Franciji različno argumentirata služenje vojaškega roka. Levo usmerjene stranke ga zagovarjajo zaradi večje socialne kohezije, saj v vojski sodelujejo mladi iz različnih okolij, medtem ko ga desne stranke vidijo kot način za vcepljanje domoljubja in spoštovanja avtoritete pri mladih.
Vprašanje izvedbe
Med izzivi, ki se pri tem pojavljajo, so stroški, saj si država težko privošči obvezno vojaško službo za 800 tisoč mladih v tej starostni skupini. Oborožene sile namreč niso več opremljene za nadzor in sprejem tolikšne populacije, ob ukinitvi obveznega služenja so se odpovedali tudi vojašnicam.
Francoska vlada upa, da bo do leta 2035 v prostovoljni program vključila približno 50 tisoč mladih na leto, kar je okoli šest odstotkov ciljne starostne skupine.
Zahodna Evropa se sooča z zadržanostjo do služenja vojaškega roka med mladimi, čeprav javna podpora v državah, ki so bližje Rusiji, narašča.
Samo ozaveščanje o nevarnostih in domoljubje pa ne bosta dovolj. Kot pravi Katrine Westgaard iz Evropskega sveta za zunanje odnose, so pri vključevanju ključne tudi konkurenčne ugodnosti in pokojnine.
Tako bodo prostovoljci v Nemčiji prejemali 2.600 evrov na mesec, kar velja za tako privlačno plačo, da se zasebni sektor boji, da bo to povzročilo množičen odhod v vojaško službo. Za primerjavo, Francija naj bi svojim prostovoljcem zagotovila do tisoč evrov.
