Tina Vovk

Četrtek,
15. 5. 2014,
14.21

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Slavoj Žižek Ukrajina Josif Stalin Nikita Hruščov Vladimir Lenin Vladimir Putin

Četrtek, 15. 5. 2014, 14.21

8 let, 7 mesecev

Filozof Žižek: Putin v Ukrajini nadaljuje Stalinovo caristično politiko

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Ko so Ukrajinci med protesti proti vladi Viktorja Janukoviča rušili Leninove kipe, so delali ključno napako, sporoča Slavoja Žižka v besedilu, ki ga je spisal za knjigo esejev London Book of Review.

Znani slovenski filozof Slavoj Žižek je analiziral korenine ukrajinske krize in odnosa z Rusijo. Ob tem spominja, da so v nekdanji Sovjetski zvezi kipe Vladimirja Lenina začeli postavljati šele po tem, ko je na oblast prišel Nikita Hruščov, ki je bil po rodu z današnje ukrajinsko-ruske meje in je prekinil stalinizem.

Hruščov je po smrti Josifa Stalina prevzel vodenje partije in začel odstranjevati njegove ljudi z vodilnih položajev, med njimi tudi zloglasnega voditelja tajne policije NKVD Lavrentija Berijo, da bi končno na ravni partije definiral politiko destalinizacije. Eden od vidnih simbolov te politike je ravno odstranjevanje Stalinovih kipov, na njihovo mesto pa postavljanje Leninovih kipov, ki jih do tedaj ni bilo, saj brkati Gruzijec po smrti voditelja oktobrske revolucije ni dovolil, da bi se gradil kult osebnosti kogarkoli drugega kot njega.

Lenin podpiral pravico do odcepitve Žižek pravi, da je ukrajinsko rušenje Leninovih kipov zgodovinska ironija, saj zlata doba krepitve ukrajinske nacionalne identitete spada v prvo desetletje Sovjetske zveze, ko jo je vodil Lenin in ko sta se obnavljala ukrajinska kultura in jezik ter se je uvedla pravica do zdravstvene in socialne zaščite in izobraževanja. Žižek pravi, da je bila takšna politika, ki jo imenuje indigenizacija, posledica Leninovega stališča, da "mora proletariat zahtevati pravico do politične odcepitve za kolonije" kot tudi za narode, ki jih nek "njihov narod" (v večnacionalnih državah) zatira.

Stalin, ki se niti približno ni strinjal s takšnim stališčem, je v pismo Politbiroju leta 1922 Lenina obtožil "nacionalnega liberalizma". Stalin je bil trdno prepričan, da mora biti ruska vlada hkrati tudi vlada vseh preostalih tedanjih republik – Belorusije, Ukrajine, Azerbajdžana, Armenije in Gruzije. Leninovo politiko je po njegovi smrti spremenil, vsak poskus upora pa je brezobzirno zatrl.

Stalin pobil več milijonov Ukrajincev Ukrajinci bi se morali spomniti, da je prav v času Stalinove vladavine in deloma v njegovi režiji njihova država pretrpela enega najhujših zločinov, t. i. veliko lakoto, med katero je leta 1932 in 1933 umrlo nekaj milijonov ljudi. Stalina kaj takega ni preveč skrbelo, nad številnimi narodi v Sovjetski zvezi je zagrešil hude zločine, vse z namenom krepitve Sovjetske zveze pod vodstvom Moskve in komunistične partije. S tem pa se je pravzaprav vračal k caristični politiki, tako kot danes Vladimir Putin. Zato je povsem razumljivo, da se na proruski strani poleg Putina in občasno Slobodana Miloševiča najdejo tudi Stalinove slike.

S te perspektive imamo lahko novega kremeljskega carja za neposrednega naslednika stalinistične, ne pa tudi leninistične politike. Putin je večkrat javno okrivil boljševike, da so po revoluciji pomembne dele ruskega ozemlja priključili k Ukrajini, čeprav naj za to ne bi imeli pravega razloga, to pa je "danes jugovzhodna Ukrajina", piše Žižek. Ko se k temu doda še, da je Krim Ukrajini vrnil ravno Hruščov, ki lahko velja za naslednika Leninove politike, je povsem jasno, da Putin (katerega mantra je vrniti Rusiji moč Sovjetske zveze iz njenih najboljših, Stalinovih časov) meni, da ima pravico vzeti (po njegovem mnenju vrniti) Krim in Donbas pod okrilje "matere Rusije".

"Ukrajinci ne idealizirajo EU, a je njim huje" Žižek piše, da celotna evropska neofašistična desnica (na Madžarskem, v Franciji, Italiji, Srbiji) trdno podpira Rusijo med ukrajinsko krizo in predstavlja krimski referendum kot izbiro med rusko demokracijo in ukrajinskim fašizmom, kakor to poudarjajo proputinovi krogi. Filozof trdi, da gre pravzaprav za vprašanje obrambe pred "temno dediščino", ki jo poveličuje Putin.

Tistim iz evropske levice, ki Ukrajincem sporočajo, da so slepi, ker si želijo v EU in jo idealizirajo, slovenski filozof odgovarja, da se prokijevski prebivalci Ukrajine dobro zavedajo vseh težav, ki mučijo EU, a da je njim toliko huje.

Združijo naj se ukrajinski aktivisti in ruska opozicija Evropa ima številne težave, ki pa so težave bogatih, meni Žižek, ki sklene, da so bili protestniki na Maidanu pravi junaki ter da se pravi boj za to, kar bo "resnično nova Ukrajina, začenja zdaj in bo veliko težji kot boj proti Putinovi intervenciji". Filozof meni, da bo treba vzpostaviti organizacijsko mrežo med ukrajinskimi političnimi aktivisti in rusko opozicijo, čeprav to zdaj deluje utopično, "sicer pa bomo ostali s konfliktom nacionalnih strasti, s katerimi bodo manipulirali oligarhi".