Ponedeljek, 15. 3. 2021, 7.37
3 leta, 7 mesecev
Več evropskih držav začasno ustavilo cepljenje z AstraZeneco
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,57
17
Nizozemska in Nemčija sta zadnji v vrsti držav, ki sta začasno ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece.
Vse več držav, med njimi Nemčija, Francija, Italija in Španija, se odloča, da bodo začasno prekinile cepljenje s cepivom proti covidu-19 družbe AstraZeneca. Po poročilih o pojavu krvnih strdkov, ki naj bi jih povezovali s cepljenjem, družba zagotavlja, da je teh primerov manj od pričakovanj med splošno populacijo.
Nemško ministrstvo je v svoji odločitvi opozorilo na priporočilo inštituta za cepiva Paula Ehrlicha, da so potrebne dodatne raziskave cepiva AstraZenece. Dodali so, da bo Evropska agencija za zdravila (Ema) nato odločila, ali in kako bodo nove ugotovitve vplivale na odobritev cepiva, navaja STA.
Cepljenje s tem cepivom je ustavila tudi Francija
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes sporočil, da je Francija začasno prekinila cepljenje s cepivom AstraZeneca do Emine odločitve. "Odločitev je bila sprejeta (....) o prekinitvi uporabe cepiva AstraZeneca kot previdnostni ukrep," je na novinarski konferenci dejal francoski predsednik in hkrati izrazil upanje, da se bo cepljenje lahko hitro nadaljevalo po objavi Emine odločitve. Ob tem je Macron napovedal, da je Emino odločitev pričakovati v torek popoldan, poroča STA.
Cepljenje prekinili tudi v Italiji
Tudi italijanska agencija za zdravila (Aifa) je danes kot preventivni ukrep prekinila cepljenje s cepivom AstraZenece za vso državo. Ob tem so tudi v Rimu sporočili, da bodo skupaj še z nekaterimi drugimi državami počakali na Emino odločitev, ali je cepivo AstraZenece proti covidu-19 varno za cepljenje. Pri Aifi so ob tem poudarili, da zaenkrat niso potrdili vzorčne povezave med "hudimi neželenimi dogodki" in cepljenjem proti covidu-19. V Italiji so po cepljenju proti covidu-19 doslej zabeležili šest smrtnih primerov.
Tudi Španija začasno ustavila cepljenje
Tudi Španija je zadnja v vrsti držav, ki so začasno ustavile cepljenje s cepivom proti covidu-19 družbe AstraZeneca. Španska ministrica za zdravje Carolina Darias je sporočila, da bodo cepljenje prekinili za najmanj 14 dni.
V Piemontu, kjer so že v nedeljo po smrti učitelja klarineta prekinili cepljene s cepivom proti covidu-19 AstraZenece, so medtem pristojni organi zasegli odmerke cepiva iz serije, s katerim so cepili tudi omenjenega učitelja. Tožilstvo v kraju Biella pa je zaradi učiteljeve smrti sprožilo preiskavo, še piše STA.
Strokovnjaki WHO bodo v torek razpravljali o varnosti cepiva AstraZenece
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) s področja cepiv bodo v torek razpravljali o varnosti cepiva proti covidu-19 družbe AstraZeneca, je danes sporočil generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Sestanek na to temo bo potekal tudi na Evropski agenciji za zdravila (Ema). "Posvetovalni odbor WHO o varnosti cepiv preučuje razpoložljive podatke, je v tesnem stiku z Evropsko agencijo za zdravila in se bo sestal jutri," je povedal šef WHO. (STA)
Evropska komisija v odzivu na kritike medtem ne priznava napak pri nabavi cepiv proti novemu koronavirusu, le težave s proizvodnimi zmogljivostmi, ki pa se jih trudijo odpraviti. Sicer pa so v Bruslju znova izpostavili, da so se o razdelitvi odmerkov pogajale članice in da se te same dogovarjajo s podjetji o konkretni dobavi.
Voditelji šestih članic unije − slovenski premier Janez Janša in premierji Avstrije, Češke, Hrvaške, Bolgarije in Latvije − so minuli petek v pismu pozvali k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam, majhnim in velikim. Izpostavljajo, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata, poroča STA.
Michela pozvali k čimprejšnji razpravi
To je po mnenju voditeljev v nasprotju z duhom evropske solidarnosti in lahko ustvari ogromne razlike med članicami pri spoprijemanju s pandemijo, zato so predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela pozvali k čimprejšnji razpravi o razdeljevanju cepiv. Janša je pred dnevi tudi dejal, da je Evropska komisija podpisala pogodbe z dobavitelji, ki niso najbolj natančne, da so bile storjene napake, ki jih sedaj s pogovori rešujejo. Dodal je še, da bi od celotnega pravnega aparata evropske birokracije pričakovali, da vendarle ve, kaj podpisuje in svetuje.
Poleg tega je minuli konec tedna odmevala izjava izvršnega podpredsednika komisije Fransa Timmermansa, sicer pristojnega za zeleni dogovor, da je EU naredila napake v strategiji cepljenja proti novemu koronavirusu, tudi pri naročanju cepiva v Bruslju. V Evropski komisiji so se na te kritike danes odzvali z besedami, da ne priznavajo nikakršnih napak, ko gre za nabavo cepiv, ki je po njihovi oceni velik uspeh, priznavajo pa težave pri proizvodnji, s čimer se tudi zelo dejavno ukvarjajo in jih poskušajo odpraviti.
Podatki, koliko cepiva dobi posamezna članica, pripadajo članicam
Ob tem so znova izpostavili, da predstavlja izhodišče za razdeljevanje cepiv med članicami načelo pro rata na podlagi števila prebivalcev, a da se članice lahko dogovorijo drugače, tako da lahko nekatere dobijo manj, druge več. O tem, kako si bodo razdelile cepivo, se pogajajo članice same. Prebivalci Slovenije sicer predstavljajo približno pol odstotka prebivalstva v EU. So pa podatki o količini odmerkov, ki naj bi jih podjetje dobavilo uniji v določenem časovnem obdobju, tajni. Tudi v primeru objavljenih pogodb so ti deli počrnjeni.
Podatki o tem, koliko cepiva dobi posamezna članica, pripadajo članicam, ne komisiji, je danes poudaril glavni govorec komisije Eric Mamer. Komisija po njegovih besedah o tem nikoli doslej ni in tudi ne bo komunicirala. Komisija se s farmacevtskimi podjetji izpogaja o pogodbi, članice pa se odločijo, ali bodo sodelovale ali ne. Tudi ključ za razdelitev cepiv dorečejo članice. Te se nato prav tako same dogovarjajo s podjetji o konkretni dobavi, zato komisija že od samega začetka o tem ne komunicira, piše STA.
17