Ponedeljek,
16. 2. 2015,
12.35

Osveženo pred

1 leto

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Judje Izrael

Ponedeljek, 16. 2. 2015, 12.35

1 leto

Evropski Judje, pridite v Izrael

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Po napadih na Danskem izraelski politiki evropske Jude ponovno pozivajo v eksodus. Danska premierka Helle Thorning-Schmidt medtem danskim Judom svetuje, naj ne emigrirajo v Izrael.

Dan po napadu v Köpenhagnu je izraelski premier Benjamin Netanjahu evropske Jude pozval, naj se preselijo v Izrael: "Jude na evropski zemlji ubijajo le zato, ker so Judje. Seveda si Judje zaslužijo varnost v vseh državah, toda bratom in sestram v Evropi sporočamo: Izrael je vaš dom." Ob tem je dodal, da je izraelska vlada letos zagotovila 45 milijonov dolarjev za pomoč pri priseljevanju evropskih Judov v Izrael. Pri tem imajo v mislih predvsem Jude iz Francije, Belgije in Ukrajine. Program priseljevanja naj bi vključeval pomoč pri učenju jezika, davčne olajšave pri prenosu podjetij, pomoč pri iskanju zaposlitve.

Podobne izjave je izraelski premier izrekel tudi po pariških napadih in v obeh primerih je naletel tudi na kritike, češ da so to politične populistične izjave, izrečene mesec dni pred izraelskimi volitvami.

Lani odšlo sedem tisoč francoskih Judov Število evropskih Judov, ki so se preselili v Izrael, pa je v zadnjem letu kljub temu naraslo. Samo iz Francije se jih je odselilo okoli sedem tisoč, kar je skoraj še enkrat več kot leto prej. Po podatkih Judovske agencije za priseljevanje se je običajno iz Francije v Izrael letno preselilo od dva do tri tisoč Judov.

Lani se je največ Judov v Izrael preselilo prav iz Francije. Po podatkih agencije se je tudi prvič zgodilo, da je katerokoli zahodno evropsko državo v enem letu zapustil več kot odstotek vse judovske populacije. V pariški pisarni agencije za priseljevanje ocenjujejo, da bi se lahko letos samo iz Francije v Izrael preselilo okoli 15 tisoč Judov. Poleg tega pa naj bi se priseljevali tudi v ZDA, Veliko Britanijo, Kanado in Avstralijo. Skupno se je iz Evrope v Izrael lani preselilo 8.600 Judov.

K preseljevanju evropskih Judov so pozivali že po pariških napadih. Tedaj je pomemben evropski rabin Menachem Margolin celo dejal, da naj ima vsak evropski Jud orožje, da se bo lahko obranil. Pozneje je izjavo sicer zanikal, a še vedno meni, da za varnost evropskih Judov ni dovolj poskrbljeno. "Dolžnost evropske vlade je poskrbeti, da bodo evropski Judje lahko brez strahu odšli v sinagogo in trgovino s hrano košer," je poudaril tudi po napadih na Danskem.

Evropski Judje bi raje ostali v domovini Toda vsi judovski voditelji se ne strinjajo, da bi se moral začeti masovni eksodus evropskih Judov v Izrael. "Evropski Judje smo najstarejša evropska manjšina in imamo izkušnje, kako preživeti v različnih okoliščinah. Ne bomo zapustili svoje domovine, ki jo imenujemo Evropa. Ne bomo prenehali pisati zgodovine evropskega judaizma, to je gotovo," je za tiskovno agencijo Bloomberg News poudaril vodja Evropskega judovskega kongresa Moshe Kantor .

Tudi glavni danski rabin je bil razočaran nad pozivom izraelskega premierja. "Ljudje se z Danske v Izrael preseljujejo, ker imajo radi Izrael, ne pa zaradi terorizma. Če je beg način, kako se borimo proti terorizmu, bi vsi morali zbežati v puščavo," je za agencija AP neposredno po napadu na sinagogo dejal danski rabin Jair Melchior . Tudi glavni ukrajinski rabin Jakov Dov Bleich je dejal, da ni potrebe po tem, da bi Izrael spodbujal preseljevanje ukrajinskih Judov.

Naj ne odidejo zaradi politike, temveč zaradi želje "Ni vprašanje, ali bodo odšli, temveč kdaj bodo odšli," je za časopis Washington Post že pretekli mesec dejal predsednik Judovskega centra v pariškem okrožju Saint-Mande. Prav iz tega pariškega okrožja naj bi se odselilo največ Judov. Družina Jennifer Sebag se bo na primer poleti skupaj s tremi otroki preselila v Izrael. Že prej so sicer o selitvi razmišljali zaradi gospodarskih razlogov, napadi v Parizu in na Danskem pa so njihovo odločitev le pospešili. V Izraelu nimajo ne prijateljev ne sorodnikov, niti ne govorijo hebrejsko. "Storili bomo to, kar je storil moj ded, ko se je pred desetletji iz Maroka preselil v Francijo – začeli bomo znova," je dejala 30-letna gospa Sebag.

Toda tudi mnogo Izraelcev se ne strinja z razlogi, zakaj bi evropski Judje prišli v Izrael. Profesor politologije Shlomo Avineri je Netanjahov poziv označil za moralno napako. "Izrael je sicer odprt za priseljevanje, a premier namiguje, da je Izrael za Jude edina varna država na svetu, kar državo sili v nenavaden položaj v primerjavi z drugimi demokratičnimi državami," je dejal za dnevnik New York Times.

Do pozivov o množičnem eksodusu je bil kritičen tudi nekdanji izraelski predsednik Šimon Peres. Take izjave je označil za politične. "Ne pridite v Izrael zaradi politike, temveč zato, ker želite tu živeti. Izrael mora ostati dežela upanja in ne dežela strahu," je dejal za spletni časopis Times of Israel.