Torek, 4. 11. 2025, 17.17
2 tedna, 6 dni
Kos: V Srbiji se je izvajanje reform za pridružitev EU bistveno upočasnilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Evropska komisarka za širitev Marta Kos od Srbije pričakuje, da se premakne z mrtve točke.
V zadnjem letu se je v Srbiji izvajanje reform, potrebnih za pridružitev Evropski uniji, bistveno upočasnilo, je v današnji predstavitvi svežnja širitvenih poročil v Evropskem parlamentu povedala evropska komisarka za širitev Marta Kos. Srbske oblasti je ob tem pozvala, naj obrnejo trend nazadovanja na področju svobode izražanja. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu na kritike evropske komisarke za širitev Marte Kos ob današnji predstavitvi širitvenega poročila obljubil ukrepanje glede protievropske retorike, ne pa tudi glede polarizacije v družbi. Premierja Albanije in Črne gore sta ob pohvalah Kos zagotovila nadaljnje napredovanje proti EU.
"V Srbiji oblasti še naprej pravijo, da je članstvo v EU njihov strateški cilj, vendar pa se je izvajanje reform bistveno upočasnilo," je v nagovoru članov parlamentarnega odbora za zunanje zadeve (Afet) povedala Kos.
Srbija mora po njenih besedah sprejeti kredibilne reforme na vseh področjih, pri čemer je izpostavila področje vladavine prava in temeljnih vrednot Unije.
Protestniki že leto dni na ulicah
"Od Srbije pričakujemo, da se premakne z mrtve točke na področjih pravosodja in temeljnih pravic, hitro obrne trend nazadovanja na področjih svobode izražanja in akademske svobode ter doseže napredek na področju volilne zakonodaje. To zahtevajo tudi srbski državljani," je dejala komisarka.
V Srbiji namreč že več kot leto dni potekajo množični protesti, ki so izbruhnili po zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra lani. Protestniki so sprva zahtevali kaznovanje odgovornih za nesrečo, ki je zahtevala 16 življenj, pozneje pa so protesti prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava. Oblasti proteste označujejo za barvno revolucijo in poskus destabilizacije države, krivdo zanje pa pripisujejo tudi tujim vplivom in opoziciji.
Srbske oblasti pozvala k izogibanju retoriki, ki je uperjena proti Uniji
"Nobenega srbskega politika nočem več slišati, da bi EU obtoževal, da stoji za tem, kar se dogaja v Srbiji. Borila se bom, da se bodo te dezinformacije končale," je danes glede tega dejala komisarka Kos. Srbske oblasti je tudi pozvala, da se morajo izogibati retoriki, uperjeni proti Uniji.
Poleg tega jih je pozvala k uskladitvi srbske zunanje politike z zunanjo politiko EU. Usklajenost se je sicer po njenih besedah v zadnjem letu zvišala na 61 odstotkov, vendar pa Srbija še precej zaostaja za drugimi državami kandidatkami. Črna gora, Albanija, Severna Makedonija in BiH imajo povsem usklajeno, Ukrajina 99-odstotno, Moldavija pa 98-odstotno, je povedala komisarka.
Vučić v odzivu na kritike Kos napovedal ukrepanje glede protievropske retorike
Vučić je danes v Bruslju na vrhu o širitvi EU izjavil, da državljani Srbije še vedno verjamejo, da je evropska pot najboljša prihodnost za državo. Obenem je poudaril, da Srbija zadnja tri leta in pol kljub temu ni odprla niti enega poglavja, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić
Na vprašanje, ali je napredek Srbije mogoč brez njene zunanjepolitične uskladitve z evropsko, je odgovoril, da bodo v EU pred Srbijo Ukrajina, Črna gora in mnogi drugi, Srbija pa bi bila pred njimi, če bi priznala Kosovo in uvedla sankcije proti Rusiji. "Za to se nismo odločili. V politiki izbiraš, ne moreš dobiti vsega pozitivnega in lepega. Branimo državo, ustavo, ozemeljsko celovitost," je dejal.
Vučić je po poročanju portala Euronews komentiral tudi kritiko na račun Srbije zaradi polarizacije v družbi in širjenja protievropske retorike.
Po njegovem prepričanju je polarizacija dokaz demokracije, države brez globoke politične polarizacije pa da tudi ne pozna. "Ne govorim le o EU. To se dogaja po vsem svetu zaradi družbenih omrežij," je izjavil.
Vučić obljubil ukrepanje glede protievropske retorike, ki v Srbiji narašča
Obljubil pa je ukrepanje glede protievropske retorike, ki v Srbiji narašča in je tudi po besedah Vučića zelo prisotna. "Verjamem, da moramo kot vlada in predsednik spremeniti svoj diskurz," je izjavil in dodal, da se tudi sam mora bolj osredotočiti na proevropsko retoriko.
Širitveno poročilo kot pozitivna primera izpostavlja Črno goro in Albanijo, kar sta danes pozdravila voditelja obeh držav.
Črna gora in Albanija kot pozitivna primera
Črnogorski premier Milojko Spajić je na družbenem omrežju X sporočil, da poročilo potrjuje, da Črna gora napreduje z velikimi koraki. Obenem je dodal, da vstop v EU leta 2028 ni politična obljuba, temveč realnost, ki hitro prihaja. "Črna gora dela, Evropa to vidi," je dodal.
Albanski premier Edi Rama pa je na družbenem omrežju Facebook sporočil, da se ne bodo ustavili. "Da, Albanija je dosegla nevideni napredek in ne bomo se ustavili, dokler ne bomo kot enakovredni sedeli za mizo evropske družine," je še zapisal.
Glede drugih zahodnobalkanskih držav – Severne Makedonije, BiH in Kosova – je Kos danes povedala, da od objave lanskega širitvenega svežnja niso naredile bistvenega napredka na poti v Unijo.
Makedonski premier Hristijan Mickoski je po poročanju Euronewsa v odzivu izpostavil, da država po 20 letih statusa kandidatke še čaka na odprtje prvega poglavja, državljani pa da se sprašujejo, zakaj morajo znova spreminjati ustavo.
Severna Makedonija je pristopna pogajanja za vstop v EU uradno začela julija 2022, vendar še vedno čaka na začetek vsebinskih pogovorov. V ustavo namreč še ni vpisala bolgarske manjšine, kar je eden od pogojev Bolgarije za podporo odprtju prvega sklopa v pogajanjih s Skopjem. Pred tem je morala Severna Makedonija zaradi nasprotovanja Grčije spremeniti tudi ime države.
Kosovo edina od držav Zahodnega Balkana brez statusa
Kosovo ostaja edina od držav Zahodnega Balkana brez statusa kandidatke za članstvo.
Kosovski premier Albin Kurti je po poročanju portala Kosovo Online danes ocenil, da je njegova vlada uspešno izpolnila svoje obveznosti, kar da kaže tudi poročilo.
"Letos je poročilo pozitivno na skoraj vseh področjih in ponuja jasna priporočila tam, kjer so zastoji," je še izjavil in poudaril, da je v njem izpostavljen tudi pomemben napredek na področju zunanjih odnosov.
BiH, ki še čaka na uradni začetek pristopnih pogajanj, ima po besedah Kos priložnost za napredek, ključno pa je, da sprejme pravosodno reformo in imenuje glavnega pogajalca.
Nujnosti reform in imenovanja glavnega pogajalca se zaveda tudi predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto. Kot je po poročanju tiskovne agencije Federacije BiH Fena dejala danes po seji sveta ministrov, je to "trajna in skupna obveznost, tako na ravni institucij kot na ravni politike".
"Moramo storiti vse, da sprejmemo odločitev o imenovanju glavnega pogajalca in tako nadaljujemo izpolnjevanje naših obveznosti," je še izjavila in izrazila upanje, da bi lahko v prihajajočem obdobju naredili velik korak naprej za BiH.
