Sreda, 13. 3. 2024, 9.48
1 mesec, 2 tedna
Evroposlanci potrdili zakon o svobodi medijev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,03
V Evropskem parlamentu so danes s 464 glasovi potrdili nov zakon o svobodi medijev, ki bo države članice zavezal k zaščiti neodvisnosti medijev pred vladnim, političnim, gospodarskim ali zasebnim vmešavanjem. Pomembna novost je, da bodo za večjo transparentnost vse medijske hiše ne glede na velikost morale objaviti podatke o svojih lastnikih in poročati o prejemu državnih sredstev.
Namen novega zakona je poskrbeti za neodvisnost medijev. Vsaj na papirju bo prepovedoval vse oblike posegov v uredniške odločitve in preprečil zunanje pritiske na novinarje. Ti bodo z novim zakonom zaščiteni pred prisilo, da bi razkrili svoje vire, prav tako pa jih bo prepovedano nadzirati z vohunsko programsko opremo.
Razkritje virov bo mogoče le v izjemnih primerih z dovoljenjem sodišča, posebej za vsak primer, ki bo moral biti utemeljen z javnim interesom. Uporaba vohunske programske opreme proti novinarjem je upravičena le v primeru preiskave hudih kaznivih dejanj, ki se v državi članici kaznujejo z zaporno kaznijo.
Glede na težave, s katerimi se soočajo neodvisni oziroma aktualni vladi nenaklonjeni mediji v nekaterih državah članicah, zakon prinaša še eno dobrodošlo novost. Države bodo morale poskrbeti za pravično dodeljevanje državnega oglaševalskega denarja, kar naj bi dosegale z odprtimi in nediskriminatornimi postopki. Javni organi pa bodo po novem dolžni razkriti podatke o letni porabi teh sredstev.
"Gre za velik korak, saj je to prva zakonodaja v EU, ki bo omogočila poenotenje standardov in regulacijo medijskega prostora," je povedala Sabine Verheyen, poročevalka o zakonu o medijski svobodi, in poudarila, da morajo države članice čim prej poskrbeti za uvedbo zakonodaje.
Zakon bo ščitil pred samovoljo velikih platform
Zakon o svobodi medijev bo vzpostavil tudi nov mehanizem, ki bo zelo velikim spletnim platformam, kot so Facebook, X (nekdanji Twitter) ali Instagram, preprečil samovoljno omejevanje ali brisanje neodvisnih medijskih vsebin.
Tako bodo morale platforme pred umikom medijske vsebine o tem vnaprej obvestiti ponudnika in navesti natančen razlog. Ponudnik pa ima nato 24 ur časa za odgovor.
Kaj je še novega?
V času usklajevanja zakona je parlamentu uspelo odpraviti sklicevanje na zaščito državne varnosti, ki ga je zahteval Evropski svet. Glavni pomislek pri tem določilu je bil, da bi ga lahko državni organi uporabili kot "bianko potrdilo" za vohunjenje za novinarji.
Vzpostavljen bo nov evropski odbor za medijske storitve, ki bo neodvisen. Ponudniki medijskih storitev se bodo lahko obrnili na odbor za mnenje o določenem nacionalnem ukrepu.
Odbor bo hkrati lahko usklajeval nacionalne ukrepe v zvezi z neevropskimi mediji, katerih vsebina bi lahko predstavljala grožnjo za javno varnost. To je pomembno v primerih, utemeljujejo, ko je na primer treba začasno ustaviti objave tujih medijev, ki širijo dezinformacije v EU.
