Evropi je prekipelo: Grčijo vrgli iz monetarne unije

Grki danes volijo nov parlament – zmaga se nasmiha skrajno levi Sirizi, ki jo vodi populistični Aleksis Cipras. Ta Grkom obljublja konec zategovanja pasu in zvišanje življenjskega standarda, od tujih upnikov pa zahteva, da Grčiji odpišejo dolg.

Grčija – trajno žarišče dolžniških kriz Grška kriza polni časopisne stolpce in internetne strani že od leta 2010, ko je ta egejska država bankrotirala in ji je morala na pomoč priskočiti EU. Od maja 2010 do danes so evrske države in Mednarodni denarni sklad v grški sod brez dna vrgli že več kot 200 milijard evrov.

Toda to ni prvič, da ta najjužnejša balkanska država dela preglavice tujim upnikom. Grčija je bila stoletja pod turško oziroma otomansko oblastjo. Leta 1821 so se Grki uprli muslimanskim Turkom in po nekajletni krvavi vojni dobili mednarodno priznano samostojno državo leta 1832.

Filoheleni odpirajo svoje denarnice Grški boj za neodvisnost proti muslimanskim zavojevalcem je imel veliko simpatizerjev v Evropi, to so bili tako imenovani filoheleni. Tak filohelen je bil znani angleški pesnik lord Byron, ki se je leta 1823 pridružil grškim borcem za svobodo in sodeloval v bojih proti Turkom. V Grčiji je kmalu zbolel in umrl.

Lord Byron je Grkom tudi dal štiri tisoč britanskih funtov, da bi jih porabili za oblikovanje grške mornarice. Angleški pesnik pa ni bil edini, ki je potomcem Homerja, Sokrata, Platona, Aristotla in Aleksandra Velikega pomagal z denarjem.

Grki ne odplačujejo svojih dolgov iz let 1824 in 1825 Leta 1824 je bilo na londonski borzi zbranih okoli 472 tisoč britanskih funtov posojila za grške upornike. Leta 1825 pa še dodatnih 1,1 milijona britanskih funtov (v današnjem denarju bi bili obe posojili vredni do nekaj milijard evrov).

Toda posojilodajalci oziroma upniki so kmalu naleteli na težave, saj Grki niso bili ravno zgledni dolžniki – dolga sploh niso odplačevali, tako da upniki za časa svojega življenja tega denarja niso več videli. Grčija je ta dolg priznala šele leta 1878, ko se je skupaj z obrestmi povečal na deset milijonov funtov.

Grki leta 1843 prenehajo odplačevati svoje dolgove Leta 1832 je dobila Grčija, potem ko je postala mednarodno priznana država, tuja posojila v vrednosti takratnih 60 milijonov drahem. Posojilodajalci so bili Francija, Rusija in Velika Britanija. S posojilom naj bi Grki postavili na noge svojo gospodarstvo in državno upravo.

Grki so ta dolg odplačevali do leta 1843, ko se je grška vlada odločila, da dolga ne bo več odplačevala. Po tem bankrotu (v ožjem smislu gre sicer bolj kot za bankrot za t.i. default, prenehanje odplačevanje dolga) so revno in zaostalo egejsko državo izobčili iz mednarodnih finančnih trgov za nekaj desetletij.

Grki leta 1893 spet prenehajo odplačevati dolgove Vrata teh trgov so se Grčiji ponovno odprla leta 1878, ko je bil sklenjen dogovor o odplačevanju dolgov. Že v nekaj letih pa se je Grčija spet prezadolžila in grška vlada je leta 1893 spet prenehala odplačevati dolgove.

Kljub slabemu stanju grških financ so Grki leta 1896 v Atenah organizirali prve sodobne olimpijske igre, leta 1897 pa so se zapletli v vojno z Otomanskim cesarstvom – jabolko spora je bil otok Kreta, kjer so se prebivalci želeli pridružiti grški državi.

Grčija leta 1898 pod mednarodni finančni nadzor Grki so bili vojaško poraženi, a so imeli spet srečo v nesreči, saj so na njihovo stran stopile evropske velesile. Kreta je postala samostojna država, uradno še pod otomansko suverenostjo, toda pod dejanskim nadzorom Aten. Kreta je bila Grčiji priključena leta 1913.

Toda v zameno za pomoč evropskih velesil se je morala Grčija sprijazniti z oblikovanjem mednarodnega odbora za upravljanje grškega dolga (v ang. International Committee for Greek Debt Management). Grčija leta 1932 za 32 let preneha odplačevati dolgove V odboru so bili predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Rusije in Avstro-Ogrske. Ta šestčlanski odbor, podoben današnji – za Grke zloglasni – trojki (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad), je nadziral grško gospodarsko politiko, pobiranje davkov in upravni sistem. Grčija je bila pod mednarodnim nadzorom še vse do izbruha druge svetovne vojne.

Grčija je znova bankrotirala in prenehala odplačevati dolgove leta 1932, v času velike depresije, ki je izbruhnila v ZDA leta 1929 in se razširila po vseh državah, ki so bile del takratnega gospodarsko povezanega sveta (sicer ni bila edina država, ki v teh letih ni več zmogla plačevati dolgov). Dolgove je egejska država začela spet odplačevati šele leta 1964.

Grčija se vključi v Latinsko monetarno unijo Že pred leti se je pojavil tudi izraz grexit, grški izstop iz evrskega območja in ponovna uveljavitev nacionalne valute drahme. Če bo po zmagi Sirize Grčija res zapustila evroobmočje oziroma Evropsko monetarno unijo, to ne bo njeno prvo monetarno izobčenje, saj je prvi grexit doživela že pred več kot sto leti.

Leta 1865 so namreč Francija, Belgija, Italija in Švica ustanovile Latinsko monetarno unijo (LMU) – njihove valute so bile medsebojno konvertibilne v trdno določenem razmerju. Leta 1867 je k uniji formalno pristopila tudi Grčija, dejansko pa je bila grška drahma v ta sistem vključena leta 1882.

Grexit leta 1908 Ker pa je zmanjševala količino zlata v svojih kovancih in s tem kršila določila pogodbe, so jo leta 1908 izključili iz monetarne unije. Znova so jo sprejeli medse leta 1910. Latinska monetarna unija, ki je za nekatere predhodnica Evropske monetarne unije, je uradno končala svojo pot leta 1927, dejansko pa je unija propadla z izbruhom prve svetovne vojne.