EU izpostavlja pomen schengna in krepitve svoje zunanje meje

To vrednoto je treba ohraniti in varovati, ter da je treba okrepiti zunanjo mejo EU. Kresal: Schengenski prostor seveda ne bo padel "Bistveno sporočilo razprave je, da schengenski prostor seveda ne bo padel. Državljani EU se bodo še vedno prosto, brez meja premikali po prostoru EU," je dejala slovenska ministrica Katarina Kresal. Vsi notranji ministri EU in Evropska komisija se strinjamo, da je prost pretok oseb eden ključnih dosežkov EU, ki ga je treba ohraniti in varovati, pa je poudaril madžarski notranji minister Sandor Pinter, čigar država v prvi polovici leta predseduje EU. "Treba je okrepiti zunanje meje EU" Zato je po ministrovih besedah treba okrepiti zunanje meje EU in na podlagi posameznih primerov odločati o možnosti začasne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru, pri čemer pa ne sme priti do verižne reakcije.

Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je poudarila, da je schengen treba varovati, saj je že samo dejstvo, da lahko potujemo z Malte na Finsko brez nadzora na mejah, nekaj zelo dragocenega za ljudi v EU.

"Prosto gibanje državljanov EU ne sme trpeti" Notranji ministri EU so v kontekstu okrepljenih migracijskih pritiskov zaradi nasilja ob zgodovinskih spremembah v arabskem svetu razpravljali o upravljanju schengenskega prostora, v katerem se lahko potuje brez preverjanja potnih listin.

Po besedah Kresalove so bile v razpravi o schengenskem prostoru izpostavljene tri točke. Prva je, da zaradi pomanjkljivosti v delovanju nekaterih drugih mehanizmov ne sme trpeti prosto gibanje državljanov EU, saj je to ena temeljnih vrednot EU.

Druga izpostavljena točka je bila, da je uvajanje nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru lahko le skrajni ukrep, uveden samo v res izjemnih okoliščinah in zelo jasnih okvirih z vnaprej jasno določenimi objektivnimi pogoji.

Sankcije za članice, ki schengenskega reda ne bi dosledno izvajale Tretja pa je poudarek na tem, da morajo države članice resno vzeti odgovornost in pristojnost varovanja zunanjih meja EU. Ob tem se je omenjala tudi možnost sankcioniranja članic, ki schengenskega reda ne bi dosledno izvajale.

Vsaka država članica mora po besedah Kresalove najprej pri sebi razčistiti, ali ustrezno nadzira svoje zunanje meje in spoštuje schengenska pravila. "Je kar nekaj takih, ki tega ne delajo v skladu s predpisi," je dejala.

Tudi Slovenija je po njenih navedbah danes odprla vprašanje, da bi se Evropska komisija lahko izjasnila o tem, ali se neizpolnjevanje pravil lahko sankcionira. "Verjetno je to bolj prvi in mil ukrep kot ponovno vzpostavljanje meja," je poudarila Kresalova.

Slovenija odlično izvaja nadzor schengenske meje Slovenija po ministričinih besedah odlično izvaja nadzor schengenske meje. "To je tudi splošno pripoznano v EU. Vse evalvacije so odlične in lahko smo za vzor drugim," je izpostavila Kresalova.

Ob tem je ministrica še opozorila, da je bilo glede schengna rečenega marsikaj in da je veliko od tega le "notranja promocija držav" ter da je bolj od tega pomembno to, kaj se zgodi na ministrskih zasedanjih EU. Po današnjem je po njenih besedah sporočilo jasno - da meja ni.

Ministrica je v tem kontekstu komentirala tudi načrte Danske za krepitev nadzora na meji z Nemčijo in Švedsko, ki jih nekateri tolmačijo kot ponovno uvajanje nadzora notranje meje.

Pind: Veliko hrupa za nič Danski minister za integracijo Soren Pind je zanikal, da želi Danska z načrti za krepitev nadzora v obmejnem pasu z Nemčijo in Švedsko ponovno vzpostaviti sistematično preverjanje potnih listin na mejah v schengnu.

"Vidim veliko drame v evropskih medijih, zato želim stvari postaviti na svoje mesto," je dejal Pind ob prihodu na srečanje. "Če se naš model pozorno preuči, lahko vsak opazi, da gre, če citiram Shakespeara, za veliko hrupa za nič," je poudaril.

"Danski minister je posebej pojasnil, da je bil narobe razumljen in da nihče ne govori o ponovnem vzpostavljanju nacionalnih meja," je poudarila Kresalova in dodala, da se je danski kolega pridružil splošnemu mnenju, da je schengen tako pomembna vrednota, da je ne gre načenjati.

Krepitev schengenskega sistema Evropska komisija bo po besedah Kresalove na podlagi smernic, ki so jih podali notranji ministri, kmalu predstavila predloge za krepitev schengenskega sistema, o katerih bodo ministri predvidoma razpravljali junija.

V teh predlogih se pričakuje opredelitev jasnih pogojev za možnost ponovne vzpostavitve notranje meje v schengenskem prostoru. Komisija je doslej že večkrat poudarila, da mora biti ta odločitev evropska, ne enostranska, da je lahko le začasna in da mora biti opredeljena z jasnimi pogoji.

Članica lahko začasno uvede nadzor v primeru "resne grožnje" Po obstoječih schengenskih pravilih lahko sedaj država članica začasno uvede nadzor na mejah v schengnu v primeru "resne grožnje" javnemu miru ali varnosti za 30 dni, nato pa jo lahko podaljša. O tem, ali gre za resno grožnjo, presodi sama.

Vprašanje nadzora v schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah, ki poleg evra velja za najbolj otipljivo korist, ki jo imajo ljudje od EU, je bilo eno od treh osrednjih vprašanj pri soočanju z migracijskimi pritiski, o čemer so razpravljali ministri.

"Slovenija za zdaj ne bo sprejela novih beguncev" Po koncu zasedanja ministrov je komisarka Malmströmova sklicala še posebno konferenco na temo solidarnosti pri soočanju z migracijskimi pritiski, ki so posledica nasilja ob zgodovinskih spremembah v arabskem svetu. Slovenija za zdaj ne bo sprejela novih beguncev, ki so se zatekli na Malto, temveč bo o tem verjetno odločila proti koncu leta, je po konferenci povedala Kresalova.