Ponedeljek, 18. 2. 2019, 19.19
5 let, 9 mesecev
EU bo zaradi Ukrajine proti Rusiji uvedla nove sankcije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Zunanji ministri EU so se danes v Bruslju strinjali o uvedbi novih sankcij proti Rusiji zaradi zaostrovanja ukrajinske krize. Te sankcije, ki bodo uradno sprejete v prihodnjih dneh, naj bi vključevale zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v unijo za posameznike, odgovorne za zaostrovanje razmer ob Azovskem morju.
"Potrdim lahko, da je politični konsenz glede nadaljnjih ukrepov, glede sankcij, ki se nanašajo na posameznike," je v povezavi s sankcijami proti Rusiji povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. Odločitev naj bi bila sprejeta v prihodnjih dneh. Unija naj bi kaznovala manj kot deset oseb, odgovornih za novembrsko uporabo sile ob Kerškem prelivu, zajetje ukrajinskih mornarjev in ladij ter kršenje načela proste plovbe v Azovskem morju.
Ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin je sicer že decembra lani pozval k novim sankcijam proti Rusiji, a se je EU takrat osredotočila na razelektritev napetosti in se nadejala napredku v okviru normandijske četverice. Unija je sicer decembra na seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo uvrstila še devet posameznikov zaradi njihove vpletenosti v "tako imenovane volitve" na vzhodu Ukrajine, med katerimi pa so bili le ukrajinski separatisti in nobenega Rusa.
Na kazenskem seznamu je sedaj 164 posameznikov in 44 pravnih oseb, odgovornih za spodkopavanje ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine. Poleg tega je unija proti Rusiji uvedla niz gospodarskih sankcij.
EU opozarja na možnost novih sankcij proti Mudurovemu krogu
V EU so sicer danes znova opozorili na možnost novih sankcij proti krogu venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki mu unija zaradi nedemokratičnih volitev odreka legitimnost položaja. Ta možnost ostaja, a sedaj smo osredotočeni na nov zagon demokratičnega procesa, je poudarila Mogherinijeva.
EU se zavzema za čimprejšnje predsedniške volitve v Venezueli in zavrača vojaško posredovanje, glede priznanja predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika pa članice nimajo enotnega mnenja, čeprav ZDA pritiskajo, naj ga EU prizna. Ameriški podpredsednik Mike Pence je minuli konec tedna na varnostni konferenci v Münchnu EU pozval, naj prizna Guaidoja, saj da je treba Venezuelce podpreti, dokler se v državo ne vrneta svoboda in demokracija.
EU nima pristojnosti, da priznava ali prepoznava oblasti v tuji državi
Slovenski zunanji minister Miro Cerar je v odzivu na ta ameriški poziv danes v Bruslju znova spomnil, da EU nima pristojnosti, da priznava ali prepoznava oblasti v tuji državi, so pa to storile posamezne članice. 24 članic unije, med njimi Slovenija in jedrne članice unije, je Guaidoja prepoznalo oziroma priznalo kot začasnega predsednika Venezuele, je povedal Cerar.
Ob tem je spomnil, da je Slovenija legitimno izvoljenega predsednika parlamenta prepoznala za začasnega predsednika države z enim namenom - da razpiše nove volitve. "To je vse, od tu naprej je treba počakati na razvoj dogodkov," je dejal minister.
EU se zdaj, kot je izpostavila Mogherinijeva, osredotoča na delo mednarodne kontaktne skupine za Venezuelo, ki ji sopredseduje skupaj z Urugvajem. Ta skupina naj bi se drugič sestala marca na ministrski ravni, ta teden bo šla v Caracas posebna tehnična misija. Namen te kontaktne skupine je ustvariti pogoje za miren politični proces za rešitev krize v Venezueli, konkretno za pripravo novih, demokratičnih predsedniških volitev.
EU je sicer že uvedla sankcije proti Madurovemu krogu. Na seznam kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo je že uvrstila osemnajst posameznikov, odgovornih za nasilje ali oviranje demokratičnega procesa. Prav tako je prepovedala izvoz orožja in opreme, ki se lahko uporablja za represijo civilistov, v državo.
Trumpov poziv je "težko izvedljiv"
V Bruslju je danes močno odmeval tudi poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj članice EU sprejmejo 800 borcev skrajne sunitske skupine Islamska država (IS), ki so jih ameriške sile zajele v Siriji, in jim sodijo.
Po mnenju nemškega zunanjega ministra Heika Maasa je poziv ZDA "težko izvedljiv". Vrnitev skrajnežev je možna, "če bo zagotovljeno, da bodo ti ljudje tukaj takoj privedeni pred sodnika", je izpostavil.
Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn pa je izpostavil, da se Evropa tega problema zaveda. "Če želimo najti razumno rešitev, moramo o tem razpravljati. Izmenjava tvitov nima smisla," je bil kritičen do načina Trumpove komunikacije.
Tudi slovenski minister Cerar je po zasedanju dejal, da so v razpravi v glavnem ugotovili, da tviterski poziv ni primerna oblika komunikacije. "Če bodo ZDA želele resen posvet in pogovor, so na voljo druge, primernejše možnosti," je dodal.
Mogherinijeva je v povezavi s tem izpostavila, da je unija o tem, kaj storiti z borci IS, ki so evropskimi državljani, že večkrat razpravljala in da gre za nacionalno pristojnost.
Zunanji ministri po njenih besedah danes niso sprejeli nikakršne odločitve, saj odločitev niti ne bo more biti sprejeta na ravni EU. Ob tem je Mogherinijeva opozorila na številna občutljiva vprašanja, kot je usoda otrok, rojenih borcem IS.
Minister Cerar je sicer danes na zasedanju skupaj z avstrijsko kolegico Karin Kneissl ministre obvestil o sodelovanju Avstrije in Slovenije pri razminiranju in izobraževanju na severovzhodnem delu Sirije, ki ga bo izvajala slovenska Ustanova za krepitev človekove varnosti ITF.
