Sobota, 23. 4. 2022, 15.38
2 leti, 7 mesecev
Putin bo slabe volje zaradi razkritja zelo vplivne Rusinje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
66
Elvira Nabiulina, predsednica ruske centralne banke, ki ji je Vladimir Putin marca tako rekoč na silo podaljšal mandat, je v petkovem pričanju v ruskem parlamentu priznala, da ekonomske sankcije zoper Rusijo, kljub temu da se je rubelj v zadnjem obdobju nekoliko okrepil, delujejo in vse bolj hromijo rusko gospodarstvo. To je v popolnem nasprotju s trditvami predsednika Putina, ki je sankcije Zahoda zoper Rusijo pred nekaj dnevi označil za neuspešne.
Elvira Nabiulina je včeraj ruskim poslancem predala informacijo, da je morala ruska centralna banka zaradi sankcij Zahoda tako rekoč delati čudeže, da državljani Rusije niso zagnali panike in zasedli vseh bank v državi, da bi dvignili gotovino.
Elvira Nabiulina, dolgo ena od gonilnih sil gospodarskega razvoja Rusije, od leta 2013 pa predsednica ruske centralne banke, je nekaj dni po napadu Rusije na Ukrajino želela odstopiti s položaja. To ji je preprečil Vladimir Putin, s katerim Nabiulina sicer tesno sodeluje že skoraj dve desetletji. Putin je blokiral njen odhod in jo namesto tega nominiral še za en petletni mandat na čelu centralne banke.
"Sankcije zoper Rusijo so zelo vplivale na finančni sektor, povpraševanje po tujih valutah je zraslo, razprodaja finančnih instrumentov in drugega premoženja je v polnem zamahu, gotovina kar lije iz bank, povpraševanje po dobrinah je izredno," je stanje naslikala Nabiulina.
Če ruska centralna banka ne bi uvedla strogih kapitalskih ukrepov, bi se ruski finančni sistem lahko sesul, je dejala in opozorila, da se prave bolečine zaradi ekonomskih sankcij pravzaprav šele začenjajo.
Vojaške skrivnosti: Rusija v Črno morje pošilja posebno ladjo #vŽivo
Ladja Komuna se je morske gladine prvič dotaknila že davnega novembra 1912, ruski mornarici pa služi od leta 1915. Bolj kot za ladjo gre sicer za plavajoči žerjav.
Na krovu križarke Moskva, ponosa ruske mornarice, ki je v Črnem morju potonila 15. aprila, so bile najverjetneje vojaške skrivnosti, za katere Rusija ne želi, da preidejo v napačne roke. To bi lahko pojasnilo nedavna opažanja premikov Komune, najstarejše še aktivne vojne ladje na svetu, ki so jo Rusi po poročanju nekaterih virov poslali v izvidnico oziroma na misijo lociranja razbitine Moskve.
Ladja Komuna s sabo prevaža tudi manjšo podmornico, s katero bi z Moskve, ki naluknjana počiva okrog 50 metrov pod gladino Črnega morja, lahko odpeljali morebitne občutljive materiale.
Bruselj predlaga način plačevanja za ruski plin brez kršitve sankcij
Podjetja iz EU lahko kljub zahtevi Rusije, da morajo za plin po novem plačevati v rubljih, še naprej kupujejo ruski plin, ne da bi pri tem kršila sankcije, ki jih je proti Rusiji uvedla EU, je ocenila Evropska komisija. Podjetjem predlaga, da plačila poravnajo v evrih ali dolarjih, ki se šele nato pretvorijo v rusko valuto.
Upanja za velikonočno premirje ni, Rusi krepijo napade
Po navedbah Kijeva ruske sile krepijo napade vzdolž celotne fronte na vzhodu Ukrajine, nadaljuje pa se tudi obstreljevanje Mariupola. Iz slednjega sicer danes le poskušajo izvesti evakuacije.
Guverner regije Harkov Oleg Sinegubov je na Telegramu zapisal, da je uspelo Ukrajincem v petek znova zavzeti tri vasi v bližini meje z Rusijo in iz njih pregnati ruske vojake. Gre za vasi Bezruki, Slatine in Prudjanka. Kot je še dodal, ruska stran medtem napada tudi stanovanjske soseske, pri čemer sta bila v kraju Popasna ubita najmanj dva človeka.
Da so spopadi z ruskimi silami danes siloviti ter da upanja na velikonočno premirje praktično ni več, so potrdile oblasti v več vzhodnih regijah. Zaradi nevarnosti so večinoma odpovedali nocojšnje tradicionalne velikonočne cerkvene obrede.
Stopnjevanje nasilja tudi v Lugansku
Da nasilje ne pojenja, ampak se še stopnjuje, je prav tako na Telegramu danes potrdil tudi guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj. Kot je zapisal, obstreljevanje ne poneha, ruske sile pa med drugim nadaljujejo napade na mesti Rubižne in Severodoneck. Kot je sicer dodal, Rusi ne beležijo večjih uspehov na vzhodni fronti.
Slednje je danes zatrdil tudi svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič. Rusija po njegovih besedah med drugim že šest dni skuša "razviti ofenzivo" na mesto Huljajpole na severu regije Doneck, a ji to nikakor ne uspe. Svoje napore sicer ruska vojska osredotoča predvsem na območje Kramatorska in Slovjanska na vzhodu regije Doneck, je še povedal.
Tudi britanska obveščevalna služba je danes zjutraj ocenila, da ruske enote v zadnjih 24 urah niso dosegle večjih uspehov. V poročilu so Britanci navedli, da si ruske zračne in pomorske sile zaradi učinkovitosti ukrajinske zračne in pomorske obrambe niso uspele zagotoviti prevlade, kar je zmanjšalo njihovo zmožnost opaznejšega napredka.
Generalštab ukrajinske vojske pa je davi sporočil, da so ruske enote ponoči še okrepile napade v Donbasu. "V smeri Donecka sovražnik izvaja ofenzivne akcije vzdolž celotne frontne črte," je danes zjutraj v svojem poročilu o razmerah sporočil ukrajinski generalštab.
Ruska vojska je s svoje strani danes sporočila, da ji je v Ukrajini z raketami in taktičnim orožjem uspelo uničiti več kot 20 skladišč streliva. Poleg tega naj bi ruski sistemi zračne obrambe na območju Nove Dmitrovke in Harkova sestrelili ukrajinsko letalo tipa Su-25, ponoči pa še 15 ukrajinskih brezpilotnih letal.
Rusi naj bi obenem okrepili tudi pritisk na južne dele fronte. Po navedbah generalštaba ukrajinske vojske so ruska letala obstreljevala Mariupol, ruske sile pa še naprej blokirajo ukrajinske enote na območju tamkajšnje jeklarne Azovstal.
Da je jeklarna tarča novih ruskih zračnih napadov in topniškega obstreljevanja, je kasneje v videoposnetku potrdil Arestovič in dodal, da skušajo Rusi očitno še naprej vdreti v ogromen industrijski kompleks, ki predstavlja še zadnjo utrdbo ukrajinskega odpora v Mariupolu − čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin v četrtek javno pozval, da se napad na Azovstal prekine in da namesto tega kompleks popolnoma blokirajo.
V Mariupolu ujetih več deset tisoč ljudi
V tem obleganem južnem pristaniškem mestu, kjer že več tednov potekajo intenzivni spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, je medtem še vedno ujetih več deset tisoč ljudi. Iz mesta so že pred dnevi prišli satelitski posnetki domnevnih množičnih grobišč, danes ponoči pa po poročanju BBC tudi nazorni posnetki, na katerih je videti trupla več kot 20 civilistov, ki ležijo na eni glavnih mestnih ulic.
Ukrajinske oblasti so medtem potrdile, da bodo po vrsti neuspešnih poskusov danes znova vzpostavile koridor za evakuacijo civilistov iz tega mesta.
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je na Telegramu zjutraj sporočila, da bo Ukrajina danes ponovno poskušala evakuirati ženske, otroke in starejše. Ob tem je pozvala ljudi, naj se zberejo na avtocesti blizu nakupovalnega središča Port City, kjer naj bi se evakuacija začela okoli poldneva.
Zelenski: Rusija želi po Ukrajini napasti tudi druge države
Po petkovi izjavi visokega ruskega generala Rustama Minekajeva, da je cilj Rusije prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, kar ji bo omogočilo tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju v Moldaviji, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Moskvo obtožil imperializma in posvaril, da je napad na Ukrajino očitno šele začetek.
Po besedah Zelenskega besede Minekajeva jasno kažejo, da želi Rusija po Ukrajini napasti tudi druge države ter da je invazija na njegovo državo šele začetek. "To le potrjuje, kar sem dejal že večkrat −, da je ruska invazija na Ukrajino mišljena le kot začetek, nato pa želijo zavzeti druge države," je po poročanju britanskega BBC poudaril ponoči v videonagovoru.
"Kdo bo naslednji?"
"Seveda se bomo branili, kakor dolgo bo treba, da ustavimo to ambicijo Ruske federacije. A vse države, ki tako kot mi, verjamejo v zmago življenja nad smrtjo, se morajo boriti skupaj z nami. Pomagati nam morajo, saj smo prvi na tej poti. In kdo bo naslednji?" je nadaljeval ukrajinski predsednik.
"Če kdorkoli, ki lahko postane naslednji, danes ostaja nevtralen, da ne bi česa izgubil, je to najbolj tvegana stava. Ker bo izgubil vse," je še posvaril.
Obenem je Zelenski sodržavljane znova pozval, naj se še naprej upirajo ruskim napadom, naj se ob vsaki priložnosti branijo proti okupaciji in naj nikakor ne sodelujejo z Rusi. Pri tem je dejal, da so zavezniki Kijevu končno le začeli dostavljati orožje, za katero so prosili in ga nujno potrebujejo, kar bo pomagalo "rešiti življenja na tisoče ljudi".
Minekajev o pomoči proruskim separatistom v Moldaviji
General Minekajev je sicer v petek izjavil, da želi ruska vojska prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, kar ji bo omogočilo, da vzpostavi kopenski koridor do zasedenega polotoka Krim in pridobi nadzor nad ključnimi ukrajinskimi vojaškimi objekti in pristanišči v Črnem morju.
Obenem je omenil, da bi nadzor nad jugom Ukrajine Rusiji omogočil tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju v Moldaviji, ki od leta 1992 nadzorujejo to območje ob meji z Ukrajino. "Nadzor nad jugom Ukrajine, to je tudi prehod do Pridnestrja, kjer prav tako opažamo primere zatiranja rusko govorečega prebivalstva," je dejal general.
Moldavija je nekdanja članica Sovjetske zveze, kjer je uradni jezik romunščina, trenutno pa jo vodi prozahodna vlada. Uradni Kišinjov oziroma moldavsko zunanje ministrstvo je na pogovor v petek poklicalo ruskega veleposlanika ter mu izrazilo "globoko zaskrbljenost" zaradi izjav Minekajeva o domnevnem zatiranju rusko govorečega prebivalstva.
"Te izjave so povsem neutemeljene. Moldavija je nevtralna država in to načelo morajo spoštovati vsi mednarodni akterji, vključno z Rusko federacijo," je ob tem na spletni strani objavilo ministrstvo.
Guterres prihodnji teden po Moskvi še v Kijev, papeža v Ukrajino ne bo
Papež Frančišek je po tednih ugibanj pojasnil, da Ukrajine za zdaj ne namerava obiskati. O obisku naj bi sicer razmišljal v začetku marca, a si je zdaj premislil, saj naj ta ne bi pripomogel h končanju vojne. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres bo medtem prihodnji teden, dan po obisku v Moskvi, odpotoval še v Kijev.
Guterres je potrdil, da se bo v prihodnjem tednu srečal tako s Putinom kot z Zelenskim v njunih prestolnicah. "Potrebujemo nujne ukrepe za reševanje življenj, končanje človeškega trpljenja in vzpostavitev miru v Ukrajini," je ob tem na Twitterju zapisal generalni sekretar.
Preberite še:
66