Sreda, 2. 7. 2025, 14.06
19 ur, 46 minut
Bruselj predlaga 90-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2040
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Okoljski ministri EU bodo predlog Evropske komisije obravnavali sredi julija, države članice pa bodo o njem glasovale predvidoma 18. septembra. Nato ga bo moral potrditi še Evropski parlament. V Evropski komisiji po navedbah AFP upajo, da bo spremenjeni podnebni zakon potrjen pred začetkom podnebne konference ZN COP30 novembra v Belemu v Braziliji.
Evropska komisija je danes predstavila predlog spremembe podnebnega zakona, ki predvideva 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990. Kot so poudarili v Bruslju, gre za pomemben vmesni cilj na poti do podnebne nevtralnosti, načrtovane za leto 2050. Vmesni cilj ostaja tudi 55-odstotno zmanjšanje do leta 2030.
Takšni podnebni ukrepi bodo izboljšali pogoje za vlagatelje in inovatorje, okrepili položaj evropskih podjetij v industriji ter povečali energetsko varnost Evrope, sta na današnji novinarski konferenci poudarila izvršna podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera in evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra.
Kot sta poudarila, je ta teden najnovejša raziskava Eurobarometra pokazala močno podporo državljanov ukrepom EU na področju podnebnih sprememb, kar je zagotovilo trden mandat za nadaljevanje agende EU za čisti prehod.
Večja prilagodljivost kot do zdaj
EU je na dobri poti, da doseže cilj 55-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Današnji predlog namreč temelji na tem pravno zavezujočem cilju EU ter določa bolj pragmatičen in prilagodljiv način za uresničitev cilja do leta 2040, sta dejala.
Najnovejši cilj zmanjšanja izpustov namreč zaznamuje večja prilagodljivost kot do zdaj. Posamezna članica EU bi lahko tako na primer slabši rezultat v sektorju rabe zemljišč nadomestila s presežkom pri zmanjševanju izpustov iz odpadkov in prometa.
Predlog med drugim predvideva, da bi bilo mogoče od leta 2036 pri izračunu zmanjšanja izpustov upoštevati tudi emisijske kupone, kupljene za financiranje projektov zunaj EU, vendar za največ tri odstotke celotnega zmanjšanja izpustov.
Naložbe v inovacije
Takšnemu ukrepu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer ostro nasprotujejo okoljevarstvene organizacije. Kot poudarjajo, gre za potencialno ogromne vsote, ki ne bodo imele neposredne povezave z zelenim prehodom v Evropi.
Predlog spremembe podnebnega zakona po navedbah Bruslja v celoti upošteva trenutne gospodarske, varnostne in geopolitične razmere ter podjetjem omogoča predvidljiv in stabilen prehod na do okolja prijazne vire energije.
Z vztrajanjem pri razogljičenju bo EU spodbudila naložbe v inovacije, ustvarila več delovnih mest in rast, povečala svojo odpornost proti vplivom podnebnih sprememb ter postala bolj energetsko neodvisna, so prepričani.
Predvidljiva smer
"Ker evropski državljani vse bolj čutijo vpliv podnebnih sprememb, pričakujejo, da bo Evropa ukrepala. Industrija in vlagatelji pričakujejo, da bomo določili predvidljivo smer. Danes dokazujemo, da trdno stojimo za svojo zavezo k razogljičenju evropskega gospodarstva do leta 2050. Cilj je jasen, pot pa pragmatična in realistična," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Predlog po navedbah komisije temelji na poglobljeni oceni učinka ter mnenju Medvladnega panela za podnebne spremembe in Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe. O njem so se med drugim posvetovali tudi s članicami EU, Evropskim parlamentom, civilno družbo in več drugimi deležniki.
Nekatere članice EU predlogu nasprotujejo
Okoljski ministri EU bodo predlog obravnavali sredi julija, države članice pa bodo o njem glasovale predvidoma 18. septembra. Nato ga bo moral potrditi še Evropski parlament. V Evropski komisiji po navedbah AFP upajo, da bo spremenjeni podnebni zakon potrjen pred začetkom podnebne konference ZN COP30 novembra v Belemu v Braziliji.
To sicer ni samoumevno, saj nekatere članice EU predlogu nasprotujejo. Po mnenju Češke ni realističen, v Italiji in na Madžarskem pa opozarjajo, da bi dodatno obremenil industrijo v času, ko je že sicer v težavah zaradi naraščajoče svetovne konkurence. Do delov predloga so skeptične tudi nekatere druge države, med njimi Francija.
