Četrtek, 16. 11. 2023, 23.53
1 leto, 1 mesec
Britanski general zaklenil dokaze o usmrtitvah posebnih enot SAS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,31
General Gwyn Jenkins na sprejemu pri britanskemu kralju Karlu III.
General Gwyn Jenkins, drugi najvišje rangirani častnik v britanskih oboroženih silah, je prejel poročila o pogovorih, v katerih so pripadniki posebnih enot SAS opisovali zunajsodne poboje. Namesto da bi dokaze o morebitnih vojnih zločinih posredoval vojaški policiji, kot bi po zakonu moral, jih je dal v zaupni dosje in zaklenil v sef, poroča BBC.
Za obstoj dosjeja je vedela le peščica častnikov, dokler se ni našel žvižgač, ki je o njem obvestil kraljevo vojaško policijo.
V času, ko je dosje skril, je Jenkins postal vodja vseh specialnih sil Združenega kraljestva v Afganistanu, nato direktor specialnih enot Združenega kraljestva, čemur je sledilo imenovanje za namestnika načelnika generalštaba, kar je bil drugi najvišji položaj v vojski.
Obtožbe o zunajsodnih pobojih in nočnih racijah, ki so jih izvajale britanske specialne enote v Afganistanu in ki so jih razkrili BBC in drugi mediji, so trenutno predmet javne preiskave pod vodstvom sodnika na kraljevem sodišču. Že lani je BBC Panorama razkrila, da je ena od eskadrilj SAS v sumljivih okoliščinah ubila 54 ljudi na svoji šestmesečni misiji, ki se je končala maja 2011. Jenkins je bil že tedaj eden od poveljujočih v specialnih enotah.
Menda o dogajanju poslušal, a ni ukrepal
Potem ko je Jenkins od podrejenega častnika izvedel, da naj bi enote elitnega vojaškega polka med agresivnimi in hitrimi nočnimi racijami nezakonito ubijale neoborožene ljudi in zapornike, mu je naročil, naj o tem napiše uradno izjavo.
V nadaljevanju dogajanja je Jenkins ustvaril zaupno datoteko, do katere so imeli dostop le redki, saj so na vsak način želeli omejiti razširjanje informacij in omejiti škodo ugledu britanskih specialnih enot.
V izjavi je častnik med drugim zapisal, da je vojak SAS namigoval, da je bilo na ali v bližini trupel neoboroženih Afganistancev, ubitih v napadih, nameščeno orožje, nato pa so posneli fotografije. Na ta način so želeli upravičiti uboje.
Ko je prebral častnikovo izjavo, je general Jenkins o tem obvestil svojega neposredno nadrejenega, generala Jonathana Pagea, takratnega direktorja specialnih enot Združenega kraljestva. V pismu ga je opozoril na domneve o pobojih vseh vojaško sposobnih afganistanskih moških, ki naj bi jih izvedla enota SAS, ne glede na neposredno grožnjo, ki bi jo predstavljali britanskim enotam. Menil je, da je potrebna temeljita preiskava.
Poročila skrival pred vojaško policijo
V nadaljevanju dogajanja je Jenkins ustvaril zaupno datoteko, do katere so imeli dostop le redki, saj so na vsak način želeli omejiti razširjanje informacij in omejiti škodo ugledu britanskih specialnih enot. Na ta način poročila o domnevnih zunajsodnih pobojih in morebitnih vojnih zločinih vse do leta 2020 niso prišla v roke vojaški policiji.
General Page, ki ga je Jenkins sprva obvestil o poročilu, je sicer v Afganistan poslal častnika, ki naj bi preiskal okoliščine in ravnanje, ta pa je zadevo opravil precej "po domače" – njegovo poročilo, na primer, je podpisal kar poveljujoči častnik enote SAS, odgovorne za sumljive uboje, ki je bila predmet preiskave.
Po poročanju BBC so se incidenti nadaljevali tudi po letu 2011, ko je bil general Jenkins imenovan za vodjo specialnih enot Združenega kraljestva v Afganistanu.
"Preiskava" ni prinesla obtožbe
V letu 2014 je kraljeva vojaška policija le začela preiskavo desetine domnevnih zunajsodnih umorov, a jo je končala brez vložene obtožbe, kar je med nekaterimi predstavniki oblasti vzbudilo močno začudenje. Zlasti zato, ker so preiskovalci vojaške policije za BBC povedali, da jim ni bilo dovoljeno izvesti temeljite in neodvisne preiskave umorov SAS ter tudi ne zaslišati ključnih prič in zbirati forenzičnih dokazov.
Od leta 2022 poteka javna preiskava na sodišču, generala Jenkins in Page pa se na prošnje za komentar nista odzvala, poroča BBC.
