Avtorji:
I. H., STA, A. P. K.

Ponedeljek,
4. 7. 2022,
8.07

Osveženo pred

2 leti, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

90

Natisni članek

Natisni članek
Vladimir Putin vojna Rusija Ukrajina

Ponedeljek, 4. 7. 2022, 8.07

2 leti, 4 mesece

Tolikšni bi lahko bili stroški obnove Ukrajine #vŽivo

Avtorji:
I. H., STA, A. P. K.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

90

lalal | Ruski ambasador Andrey Denisov (skrajno levo) in ameriški ambasador Nicolas Burns (v sredini). | Foto Reuters

Ruski ambasador Andrey Denisov (skrajno levo) in ameriški ambasador Nicolas Burns (v sredini).

Foto: Reuters

131. dan ruske invazije na Ukrajino. "Obnova Ukrajine je najbolj ambiciozen projekt našega časa in hkrati največji prispevek k podpori svetovnega miru," je v svojem videonagovoru dejal Zelenski. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes obrambnemu ministru Sergeju Šojguju naročil, naj nadaljuje ofenzivo v Ukrajini, potem ko so ruske sile v nedeljo razglasile prevzem nadzora nad celotno regijo Lugansk. Britansko obrambno ministrstvo je v današnjem poročilu razkrilo, da je najverjetnejša naslednja tarča ruske vojske po osvojitvi Lisičanska regija Doneck. Ruska vojska naj bi se pripravljala na mobilizacijo prebivalstva okupiranega Krima.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

20.23 Stroški obnove Ukrajine bi lahko dosegli 750 milijard dolarjev
18.50 Na Kačjem otoku spet zaplapolala ukrajinska zastava
16.48 Ameriški general Christopher Cavoli prevzel vodenje sil Nata v Evropi
16.10 Zelenski: Obnova Ukrajine je skupna naloga demokratičnega sveta
15.46 Papež želi v prizadevanjih za mir v Ukrajini obiskati Moskvo
15.38 Putin ruski vojski naročil nadaljevanje ofenzive v Ukrajini
12.01 Za isto mizo sredi Kitajske sedita ameriški in ruski diplomat
8.42 Ukrajina: Toliko ruskih vojakov je že umrlo
8.07 Britanci: To je Putinova naslednja tarča
7.32 Rusija pripravlja mobilizacijo na Krimu

20.23 Stroški obnove Ukrajine bi lahko dosegli 750 milijard dolarjev

Ukrajinski premier Denis Šmihal je dejal, da bi stroški obnove njegove države lahko dosegli 750 milijard dolarjev - Rusija pa bi morala plačati račun.

"Menimo, da bi moral biti ključni vir okrevanja zaplenjeno premoženje Rusije in ruskih oligarhov," je dejal in navedel ocene, da je zamrznjeno rusko premoženje vredno 300-500 milijard dolarjev. "Ruske oblasti so sprožileto krvavo vojno. Povzročili so to golo uničenje in za to bi morali odgovarjati."

18.50 Na Kačjem otoku spet zaplapolala ukrajinska zastava

"Na Kačjem otoku so ponovno izobesili ukrajinsko zastavo, potem, ko je bilo ozemlje vrnjeno pod ukrajinsko jurisdikcijo," je povedala vodja skupnega koordinacijskega tiskovnega centra obrambnih sil na jugu Ukrajine Natalija Gumenjuk.

Ukrajinske sile so pretekli teden spet zasedle pomembno strateško točko na Kačjem otoku, potem, ko so otok praktično od začetka invazije na Ukrajino v svoji lasti držale ruske sile.

16.48 Ameriški general Christopher Cavoli prevzel vodenje sil Nata v Evropi

General ameriške vojske Christopher Cavoli je novi vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi (SACEUR). Na današnji slovesnosti v belgijskem Monsu je prevzel poveljstvo od ameriškega generala Toda Woltersa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cavoli prevzema najvišjo vlogo v zavezništvu sredi obdobja "vrnitve brutalnih konfliktov v Evropo", je v svojem nagovoru na slovesnosti dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Do menjave na položaju vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi prihaja, potem ko se je zavezništvo prejšnji teden na srečanju voditeljev članic Nata v Madridu v luči ruske invazije na Ukrajino dogovorilo o obsežni okrepitvi prisotnosti Natovih sil v vzhodnoevropskih članicah.

Stoltenberg je opozoril tudi na Cavolijevo vlogo pri nadzorovanju nedavnega povečanja napotitve ameriških vojakov v Evropo, ki je znašala več kot 100 tisoč vojakov kot odziv na rusko invazijo. Cavoli bo odgovoren predvsem za načrtovanje in izvajanje nadaljnjih vojaških ukrepov za obrambo članic zavezništva in odvračanje Rusije, še navaja AFP.

Christopher Cavoli se je rodil leta 1964 v Würzburgu v Nemčiji v italijansko-ameriški družini. Na univerzi Yale je magistriral iz vzhodnoevropskih študij, leta 1987 se je pridružil ameriški vojski in med drugim služil v Bosni in Hercegovini, Iraku in Afganistanu. Je tudi poveljnik ameriških sil v Evropi in govori francosko, italijansko in rusko.

Njegov predhodnik Tod Wolters je položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil Nata v Evropi zasedal nekaj več kot tri leta. Prvi Natov SACEUR je bil Dwight Eisenhower, ki je bil na ta položaj imenovan leta 1951, kasneje je postal predsednik ZDA.

16.10 Zelenski: Obnova Ukrajine je skupna naloga demokratičnega sveta

Na mednarodni donatorski konferenci za Ukrajino v Švici je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da bo povojna obnova Ukrajine naloga celotnega demokratičnega sveta, in ne enega samega naroda. Prav tako je povedal, da bo obnova opustošene države prispevala k podpori svetovnemu miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Švici se je danes začela dvodnevna donatorska konferenca za povojno obnovo Ukrajine, ki pod strogimi varnostnimi ukrepi poteka v mestu Lugano na jugu države. Načrtovana je bila že pred rusko invazijo 24. februarja, ko je bila predvidena razprava o reformah v Ukrajini, nato pa je bila preusmerjena v povojno obnovo.

"Obnova Ukrajine je najbolj ambiciozen projekt našega časa in hkrati največji prispevek k podpori svetovnega miru," je v svojem videonagovoru dejal Zelenski. Pri tem je vse prisotne opozoril, da so naložbe, ki bodo nujne, skupna naloga celotnega demokratičnega sveta, in ne naloga enega samega naroda.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci dejala, da je boj Ukrajine boj vseh nas, zato si mednarodna skupnost zlasti v teh dneh prizadeva pomagati Ukrajini.

Pomen podpore Ukrajini je poudaril tudi predsednik Švice Ignazio Cassis. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da se ukrajinskemu ljudstvu zagotovi možnost vrnitve k normalnemu in mirnemu življenju.

Kot predstavnik Ukrajine se je dogodka udeležil predsednik vlade Denis Šmihal. Ukrajina naj bi na konferenco poslala 100 delegatov, med njimi tudi pet ministrov. Udeležbo je v zadnjem trenutku odpovedal zunanji minister Dmitro Kuleba.

Šmihal je v svojem nagovoru udeležencem konference dejal, da bo obnova Ukrajine po njegovi oceni stala 750 milijard dolarjev, pri čemer je vztrajal, da je treba za obnovo opustošenih delov države uporabiti zaseženo rusko premoženje, še navaja AFP.

Skupno naj bi se konference v Luganu udeležilo približno tisoč ljudi, med njimi predsednica Evropske komisije ter predsedniki vlad Češke, Litve in Poljske. Cilj konference je določiti načela in prednostne naloge za proces obnove, ki naj bi se začel že med samo vojno.

15.46 Papež želi v prizadevanjih za mir v Ukrajini obiskati Moskvo

Papež Frančišek je v ekskluzivnem pogovoru za agencijo Reuters povedal, da želi obiskati Moskvo in Kijev, da bi prispeval k miru v Ukrajini. Zanikal je poročanje medijev, da namerava kmalu odstopiti. Konec meseca bo predvidoma obiskal Kanado, zatem pa upa, da bo lahko čim prej obiskal prestolnici Ukrajine in Rusije.

Papež, ki je v juniju že potrdil pripravljenost na potovanje v Kijev, je povedal, da je vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin v stikih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o morebitnem obisku Moskve.

Prvi znaki niso bili dobri, saj doslej še noben papež ni obiskal Moskve, papež Frančišek je večkrat obsodil rusko invazijo Ukrajine. V četrtek je Moskvo eksplicitno obtožil, da izvaja kruto in nesmiselno agresivno vojno, poroča Reuters na svoji spletni strani.

Povedal je, da jim je Moskva, ko so se pred meseci prvič pozanimali o možnostih za obisk, odgovorila, da ni pravi čas. Namignil je, da se je sedaj morda kaj spremenilo.

"Rad bi šel v Ukrajino, najprej pa sem želel v Moskvo. O tem smo izmenjali sporočila, ker sem mislil, da če bi mi ruski predsednik dal majhno okno, da služim miru ..." je povedal.

Kot je dejal, je zdaj to mogoče. "Ko se bom vrnil iz Kanade, je mogoče, da mi bo uspelo iti v Ukrajino," je pojasnil, a dodal, da si želi predvsem obiskati Rusijo, "da bi lahko kako pomagal".

V ekskluzivnem 90-minutnem sobotnem pogovoru v svoji vatikanski rezidenci je zavrnil poročanje medijev, da namerava kmalu odstopiti. Z nasmehom je dejal, da mu to ni nikoli prišlo na misel, a ponovil, da bo to storil, če zaradi zdravja ne bo več mogel voditi Cerkve. Zavrnil je tudi informacije, da boleha za rakom z besedami, da mu "zdravniki o tem niso nič povedali".

Prvič je govoril o stanju svojega desnega kolena, ki mu je povzročalo težave, da je moral odpovedati več obveznosti, tudi obisk v Afriki. To je obžaloval. Povedal je, da je utrpel "manjši zlom" v kolenu, ko je naredil napačen korak, medtem ko je bila vez vneta. Zdaj je dobro in počasi okreva.

Afriško turnejo v DR Kongo in Južni Sudan bi moral začeti ravno v soboto, a jo je bil primoran odpovedati. Zdravniki so mu dejali, da bo morda moral odpovedati tudi potovanje v Kanado, ki je predvideno od 24. do 30. julija, če ne bo pristal na dodatno 20-dnevno terapijo kolena in počitek, poroča Reuters.

15.38 Putin ruski vojski naročil nadaljevanje ofenzive v Ukrajini

Ruske sile se zdaj usmerjajo proti mestu Slovjansk, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske.

"Vojaške enote, vključno z vzhodno in zahodno skupino, morajo opraviti svoje naloge v skladu s predhodno odobrenimi načrti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Putin dejal Šojguju in dodal, da morajo enote, ki so sodelovale v operacijah v Lugansku, sedaj "počivati in obnoviti svoje bojne zmogljivosti".

Ruskim enotam je Putin po navedbah britanskega BBC tudi čestital za zavzetje celotne regije Lugansk, prav tako pa naj bi dva generala odlikoval z nazivom "Junak Rusije".

"Rusi poskušajo vzpostaviti nadzor nad vasmi Bogorodične, Dolina in Mazanivka v smeri Slovjanska," je ukrajinski generalštab zapisal v svojem dnevnem poročilu o stanju na terenu. Vse tri vasi so manj kot 20 kilometrov severno in severovzhodno od Slovjanska.

V ukrajinskem generalštabu so dodali še, da ruske enote poskušajo ukrajinsko vojsko potisniti za novo obrambno črto med kraji Siversk, Soledar in Bahmut. Ta tri mesta se nahajajo približno od 30 do 40 kilometrov vzhodno od urbanega območja mest Slovjansk in Kramatorsk, zadnje ukrajinske vojaške utrdbe v Donbasu, še navaja dpa.

Po poročanju britanskega BBC naj bi rusko topništvo v nedeljo med napredovanjem vojske proti Slovjansku ubilo šest civilistov in jih poškodovalo 19.

Medtem je Moskva obtožila Kijev, da je v nedeljo izstrelila rakete na obmejno rusko mesto Belgorod in tam po besedah regijskega guvernerja Vjačeslava Gladkova uničila več deset stanovanjskih stavb. Ukrajinske oblasti teh navedb za zdaj niso komentirale.

Tiskovna predstavnica ukrajinskih sil na jugu države Natalija Gumenjuk je medtem po navedbah AFP danes sporočila, da ukrajinska zastava ponovno plapola na Kačjem otoku, potem ko je Ukrajina ponovno prevzela nadzor nad otokom, ki ga je Rusija zavzela v prvih dneh invazije.

"Vojaška operacija je bila končana in ozemlje je vrnjeno pod jurisdikcijo Ukrajine," je dodala Gumenjukova. Ob tem ni navedla, ali so se na otok vrnili tudi ukrajinski vojaki.

12.01 Za isto mizo sredi Kitajske sedita ameriški in ruski diplomat

V Pekingu poteka 10. forum o svetovnem miru in na dogodku sta se po dolgem času iz oči v oči srečala visoka predstavnika ZDA in Rusije, poroča CNN. Ameriški ambasador na Kitajskem Nicholas Burns je skupaj z ruskim kolegom Andreyem Denisovom izmenjal mnenja o dogajanju v Ukrajini.

"Rusija je s tem, ko je neizzvana prestopila mejo z oboroženimi silami in napadla Ukrajino, neposredno kršila listine Združenih narodov. Katere podpisnica je tudi Ruska federacija," je debato odprl Američan.

Rus mu ni ostal dolžan. "Popolnoma nasprotujem vsemu, kar je dejal ameriški kolega in za vsak njegov izrečen stavek imam protiargumente," je dejal Denisov. In takoj spet postal diplomatski: "Želim pa ameriškemu kolegu voščiti vse najboljše od državnem prazniku 4. julij."

In to je bilo vse od prijaznih besed, ki sta si jih izmenjala ambasadorja. Denisov je nadaljeval z obtoževanjem zavezništva NATO, češ da je odgovorno za "rusko specialno operacijo" v Ukrajini. "Rusija je morala odgovoriti na širitev zavezništva," je ruski pogled na dogajanje pojasnjeval Denisov. Po njegovih besedah se je svetovni red tudi zrušil zaradi "namerne sabotaže Združenih narodov."

Vendar se Burns ni pustil zmesti. "Glavni in edini krivec za vojno v Ukrajini je Rusija. NATO je obrambno zavezništvo. NATO je do sedaj v zgodovini proti Rusiji vedno deloval v rokavicah," je dejal Burns.

Debata obeh veleposlanikov je imela tudi simbolno vrednost, saj je šlo za prvi javni dogodek, na katerem so bile izrečene kritike na rusko invazijo Ukrajine. Kitajska je uradno nevtralna in ne podpira nobene strani. Kot pa so opazili tuji analitiki, so kitajski cenzorji v domače vendarle spustili "omiljeno" verzijo pogovora med Denisovom in Burnsom.

8.42 Ukrajina: Toliko ruskih vojakov je že umrlo

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je objavilo pregled žrtev in škode na ruski strani od začetka invazije.

8.07 Britanci: To je Putinova naslednja tarča

Britansko obrambno ministrstvo je v današnjem poročilu razkrilo, da je najverjetnejša naslednja tarča ruske vojske po osvojitvi Lisičanska regija Doneck. "Dozdajšnji boj za Donbas je bil izčrpavajoč in verjetno bo tako ostalo še nekaj tednov," so zapisali Britanci. Spomnimo, regijo Donbas sestavljata Doneck in Lugansk. Zadnji je s padcem mesta Lisičansk v celoti pod nadzorom Rusov in proruskih separatistov, medtem ko mnogo mest v Donecku še vedno nadzoruje ukrajinska vojska.

7.32 Rusija pripravlja mobilizacijo na Krimu

Ruska vojska naj bi se pripravljala na mobilizacijo prebivalstva okupiranega Krima, poroča Kyiv Independent. Med vpoklicanimi bodo tudi Ukrajinci, ki bi se tako morali boriti proti svojim sonarodnjakom.

Vladimir Putin vojna Rusija Ukrajina