Bosanski mladoletni vojaki niso veterani

Keno je bil star 15 let, ko je prvič prijel puško. Zgodilo se je v Sarajevu med bosansko vojno. Ko so se začeli bojevati dobesedno pred njegovim blokom, je prijel za sosedovo puško in začel streljati. Nekaj dni pozneje, leta 1992, se je javil v bosansko vojsko in postal vojak. V boju je izgubil najboljšega prijatelja. "Zdelo se mi je, da branim svojo mamo in sestro," je dejal novinarjem portala Balkan Insight.

Ko je bilo vojne konec, je bil star 18 let, a se je počutil, kot da jih ima 40. "Počutil sem se strahotno utrujenega," je priznal.

Resnični Rambo Keno ni edini, ki se je boril mladoleten. V vsaki vojni vedno rekrutirajo tudi fante, ki bi bili v mirnem času premladi za vojaško služenje. Nenad se je šestnajstleten pridružil srbski vojski. "Bil sem obseden z Rambom, sanjal sem, da bi bil kot on. Na žalost moje življenje ni bilo takšno kot v filmu," je priznal. Po treh letih in pol vojne je postal član specialcev in eden izmed varuhov svojega poveljnika Ratka Mladića.

"Želel sem oditi, toda po vseh stvareh, ki sem jih videl, to ni bilo mogoče. Vse zgodbe o vojnih zločinih sem videl osebno," je dejal z žalostjo. Prizna, da si želi, da bi ga aretirali zaradi vojnih zločinov, a ne najde dovolj poguma, da bi se predal. Še vedno se ne more soočiti s svojo preteklostjo: "Sram me je tega, kar sem počel, toda preteklosti ne morem spremeniti," obžaluje.

Po končani vojni je nemudoma zapustil Bosno, toda preteklost gre za njim ne glede na to, kje je. Trenutno živi v Srbiji.

Neznano število mladoletnih vojakov Tako kot večina otrok vojakov trpi za postravmatskim stresom. Je depresiven, ponoči ga tlačijo more, ima motnjo koncentracije. Ker nima prav nobenega zaupanja v ljudi, težko obvlada svoje reakcije. Toda kljub temu ni nikoli prosil za psihološko pomoč, niti za status veterana.

Po podatkih Združenih narodov je na svetu trenutno 250 tisoč otrok vojakov v 22 državah. Največ jih je v vojskah Južnega Sudana, Sirije, Srednjeafriške republike in Malija.

V Bosni se je v letih 1992–1995 po podatkih bosanskega ministrstva za vojne veterane borilo okoli dva tisoč vojakov otrok. Združeni narodi pa ocenjujejo, da je bilo v vrstah vojakov še večje število mladoletnih, nekje med tri in štiri tisoč.

Prava številka verjetno ne bo nikoli znana. V Raziskovalnem in dokumentacijskem centru v Sarajevu imajo podatke o 661 padlih vojakih, ki so bili stari med deset in 18 let.

Boj za pravice Otroci vojaki v Bosni nimajo statusa vojnih veteranov. Prav zato so pred kratkim ustanovili Zvezo mladoletnih vojakov bosanske vojne, da bi skupaj skušali doseči priznanje veteranskega statusa.

Njena predsednica Ramiza Variz se je šestnajstletna pridružila diverzantski četi bosanske vojske in med vojaki preživela vso vojno. Med bitkami je šla v šolo in delala izpite. Po končani vojni je končala višjo kriminalistično šolo, a je 36-letna mati samohranilka še vedno brezposelna. Svojih vojaških let ne obžaluje. "Srce me je pripeljalo v borbo za svojo domovino in narod, ki mu je grozilo izginotje," je dejala za časopis Avaz.

Se je pa odločila, da se aktivno poda v boj za pravice mladoletnih otrok, zato je predsednica zveze. "Danes smo mladoletni vojaki popolnoma pozabljeni in izbrisani. Čas je, da se nam dvajset let po vojni prizna status vojnih veteranov." Tako kot drugi veterani želijo imeti brezplačno zdravstveno zavarovanje in druge ugodnosti, prav tako pa zahtevajo finančne kompenzacije za čas, ko se niso šolali. S temi pomočmi bi jim morebiti zdaj uspelo plačati dokončanje šole.

Oblasti omahujejo Bosanske oblasti pa menijo, da bo njihov status težko urediti. "Želijo, da bi imeli drugačen status kot drugi vojni veterani, ker so bili v času vojne mladoletni. A večina se je vojski pridružila prostovoljno, mnogim so pristopnice podpisali starši. To pomeni, da država ni odgovorna za to, da so bili mladoletni vojaki," meni Saliha Džuderija z bosanskega ministrstva za človekove pravice.

"Bitka, ki jo bijemo zdaj, je težja od resnične vojne, v kateri smo bili otroci," je prepričan Keno. A kot pravi, ne bodo odnehali, dokler ne bo v zakonu določeno, da imajo poseben veteranski status. "Za domovino sem žrtvoval svoje otroštvo, prav je, da mi zdaj pomagajo," je prepričan.