Bodo lahko multinacionalke Slovenijo stisnile v kot?

Ko se je leta 2011 Nemčija po jedrski nesreči v Fukušimi odločila, da pospeši zapiranje svojih jedrskih elektrarn, si je na vrat nakopala tožbo švedske energetske korporacije Vattenfall.

Kaj hoče švedski energetski koncern od Nemčije Švedska energetska korporacija, ki je v lasti države, je Nemčijo maja 2012 tožila za 700 milijonov evrov na Mednarodnem centru za reševanje naložbenih sporov v Washingtonu (International Center for Settlement of Investment Disputes – ICSID).

Vattenfall, ki je solastnik treh nemških jedrskih elektrarn, je na omenjenem sodišču, ki deluje v okviru Svetovne banke ter rešuje spore med vlagatelji in državami, zahteval nadomestilo, ker je nemška vlada predčasno zaprla dve njegovi jedrski elektrarni.

Manjše in revnejše države so lahek plen korporacij Nemčija je bogata in močna država in se lažje brani pred tožbami vplivnih korporacij, večje težave imajo manjše in revnejše države, saj težko prenesejo breme takšnih tožb oziroma breme stroškov sodnih postopkov.

Tako na primer tobačni koncerni s svojimi grožnjami tožb ustrahujejo manjše in revnejše države, ki premišljujejo o uvedbi protikadilske zakonodaje. Ameriška milijarderja Bill Gates in Michael Bloomberg sta zato ustanovila sklad, ki bo pomagal revnim državam v sodnih sporih s tobačnimi koncerni.

Strah, da bi sporazum TTIP odprl vrata za tožbe proti državam Strahovi glede tožb korporacij proti državam so se pojavili tudi pri pogajanjih o sklenitvi čezatlantskega sporazuma o prosti trgovini med ZDA in EU (TTIP: Transatlantic Trade and Investment Partnership). Številne skrbi, da bi zlasti ameriške korporacije, ker ima EU višje standarde glede zdravja, prehrane, varstva okolja, varnosti in zaščite pravic potrošnikov, izkoristile mehanizem ISDS za tožbe proti evropskim državam.

Zamrznjena pogajanja o mehanizmu ISDS Zato je postal mehanizem reševanja sporov med državo in vlagateljem kočljiva točka sporazuma in pogajanja o tem mehanizmu so trenutno zamrznjena. Evropska komisija je zato pripravila reformo tega mehanizma.

Reforma med drugim predvideva vzpostavitev stalnega čezatlantskega sodišča za reševanje sporov med državo in vlagateljem, krepitev zakonodajnih pravic držav, jasen kodeks za arbitre in zagotovitev dostopa do pritožbenega mehanizma.

Za Slovenijo je reforma korak v pravo smer S tem predlogom je Evropska komisija v sredo seznanila Evropski parlament, v četrtek pa tudi ministre EU, pristojne za trgovino. Slovenijo je zastopal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Ta meni, da v tako razvitih državah, kot so evropske in na drugi strani ZDA, ni potrebe po dodatni zaščiti vlaganj. Reforma, ki jo je pripravila Evropska komisija oziroma komisarka za trgovino Cecilia Malmström, po mnenju Počivalška vključuje elemente, ki so za Slovenijo sprejemljivi. Jesenska odmrznitev Komisija bo zdaj do konca poletja pripravila končen predlog reform. Po pričakovanjih bi bila lahko pogajanja o mehanizmu reševanja sporov med vlagatelji in državami odmrznjena jeseni.