Aleš Žužek

Petek,
17. 2. 2017,
3.12

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,40

2

Natisni članek

Natisni članek

brexit Velika Britanija EU28 Theresa May Bruselj

Petek, 17. 2. 2017, 3.12

7 let, 2 meseca

Bodo Britanci z zvijačami razbili EU?

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,40

2

Theresa May in Angela Merkel | Foto Reuters

Foto: Reuters

Države v EU se, kar zadeva brexit, že počasi delijo na dva tabora. Ene so spravljive do Velike Britanije, druge napovedujejo bolj trde pogoje.

Velika Britanija bo po napovedih do konca letošnjega marca sprožila postopek izstopa Velike Britanije iz EU, kot ga določa 50. člen Lizbonske pogodbe. Ta postopek izstopanja praviloma traja dve leti, a se lahko izjemoma tudi podaljša.

Britanska premierka Theresa May je tudi napovedala, da si bo prizadevala doseči tako imenovani trdi brexit. Torej da je Otok za vnovično uveljavitev nadzora nad priseljevanjem pripravljen tvegati tudi britansko izobčenje iz enotnega trga EU. 

Britanska želja je, da bi po izstopu dosegla ugoden prostotrgovinski sporazum z EU – torej prost pretok blaga in storitev. A številni vodilni evropski politiki temu nasprotujejo, češ da Britanci ne morejo hkrati imeti neoviranega dostopa do enotnega trga EU ter omejevati priseljevanja. Poglejmo podrobneje stališča nekaterih držav o brexitu.

Nemčija

Nemčija je vodilna država EU in je velika zagovornica vse tesnejšega povezovanja na stari celini. Nemška kanclerka Angela Merkel je že pred meseci Britanijo opozorila, da po izstopu iz EU ne bo mogla obdržati vseh ugodnosti, hkrati pa ne biti zavezana načelu prostega pretoka ljudi.

Na britanski strani številni menijo, da bo Nemčija na koncu popustila in privolila v prostotrgovinski sporazum, in sicer iz gospodarskih razlogov. Britanija je namreč najpomembnejši nemški trgovinski partner na stari celini. Otok je zelo pomemben izvozni trg za nemško industrijo na čelu z avtomobilskimi proizvajalci.

Wolfgang Schäuble je bolj spravljiv do Velike Britanije kot Merklova. | Foto: Reuters Wolfgang Schäuble je bolj spravljiv do Velike Britanije kot Merklova. Foto: Reuters

V primeru uvedbe carin bi te bolj udarile Nemce, saj Nemčija dvakrat več izvozi v Veliko Britanijo kot iz nje uvozi. A po drugi strani številni, zlasti na nemški strani, poudarjajo, da bo Merklova sledila političnim interesom Nemčije, ne gospodarskim interesom nemške industrije, in da lahko Nemčija brez večjih težav preživi upad izvoza v Veliko Britanijo.



Je pa bil pred dnevi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble bolj spravljiv do Velike Britanije in poudaril, da je pri izstopu Velike Britanije iz EU treba zmanjšati tveganje tako za Veliko Britanijo kot EU.

Britancem je nemški finančni minister še svetoval, da naj po švicarskem zgledu sklenejo bilateralne sporazume s posameznimi članicami o prosti trgovini in prostem pretoku ljudi.

Emmanuel Macron obljublja trda pogajanja. | Foto: Reuters Emmanuel Macron obljublja trda pogajanja. Foto: Reuters

Francija

Francija je druga najpomembnejša članica EU. Večina francoskih politikov je zagovornikov vse bolj tesnejšega povezovanja med članicami EU. A tega, kakšna bo politika Francije v obdobju pogajanj o britanskem izstopu, še ni znano, saj bodo spomladi Francozi izbirali novega predsednika oziroma predsednico države.

Vodilna v javnomnenjskih anketah sta voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen in nekdanji socialistični minister, gospodarsko usmerjeni Emmanuel Macron. Le Penova je navdušena nad brexitom ter zagovarja izstop Francije iz evroobmočja in napoveduje referendum o izstopu Francije iz EU.

Na drugi strani Macron obljublja, da bo trd pogajalec. Ne zaradi tega, ker bi želel kaznovati Veliko Britanijo zaradi brexita, ampak ker želi zaščititi EU.

Avstrijskega kanclerja Christiana Kerna je strah, da bi EU kapitulirala pred Veliko Britanijo. | Foto: Reuters Avstrijskega kanclerja Christiana Kerna je strah, da bi EU kapitulirala pred Veliko Britanijo. Foto: Reuters

Avstrija

Prav tako kot Francoz Macron tudi avstrijski kancler Christian Kern napoveduje trda pogajanja. Član kluba mora imeti boljše pogoje kot nekdo, ki ni član kluba, pravi Kern. Če Velika Britanija ne bo imela slabših pogojev na trgu EU kot članice EU, bo to videti kot kapitulacija EU, še poudarja avstrijski kancler.

V Avstriji je sicer močna Svobodnjaška stranka, ki velja za evroskeptično stranko, a ponovljeni drugi krog predsedniških volitev decembra lani, na katerih je svobodnjaka Norberta Hoferja premagal proevropski Alexander Van der Bellen, kaže, da je večina Avstrijcev še za EU.

Kaj se bo po brexitu zgodilo z londonskim Cityjem?

Velika Britanija oziroma natančneje London oziroma, če smo še bolj natančni, Londonsk City je poleg Wall Streeta najpomembnejše finančno središče na svetu.

Finančnike iz Cityja so že pred lanskim referendumom o brexitu opozarjali, da bo izstop iz EU imel usodne posledice za finančni sektor.

Številne države zdaj upajo, da se bodo bankirji iz Londona preselili k njim. Tako londonske bankirje že vabijo Pariz, Frankfurt in angleško govoreči Dublin. Lloyds Banking Group na primer je po napovedih že blizu temu, da si izbere Berlin kot nov evropski sedež.

Ali se bo množični eksodus londonskih finančnikov res zgodil, bo seveda odgovorila prihodnost. Številni so namreč prepričani, da bo kljub brexitu London še vedno ostal močno finančno središče.

Poljski predsednik Andrzej Duda v Veliki Britaniji vidi poljsko zaveznico. | Foto: Reuters Poljski predsednik Andrzej Duda v Veliki Britaniji vidi poljsko zaveznico. Foto: Reuters

Poljska

Poljska spada v tabor držav, ki so do Velike Britanije spravljive. Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je član stranke Zakon in pravica (PiS), tesne zaveznice britanskih konservativcev, je tako že lani jeseni dejal, da nasprotuje temu, da bi Veliko Britanijo kaznovali zaradi brexita.

Na prijazno politiko do Velike Britanije vpliva tudi to, da je zdajšnja poljska oblast v slabih odnosih z Brusljem in Nemčijo, zato v Veliki Britanija vidi zaveznika.

A po drugi strani Poljska želi v pogajanjih zaščititi pravice poljskih delavcev, ki so po letu 2004 odšli s trebuhom za kruhom na Otok. V Veliki Britaniji naj bi zdaj živelo okoli milijon Poljakov.

Baltske države

Baltski državi Litva in Latvija sta ubrali podobno politiko kot Poljska: sta proti trdim pogajanjem z Veliko Britanijo, a hkrati želita zaščiti pravice Litovcev in Latvijcev, ki delajo v Veliki Britaniji. 

Na Otoku dela okoli 200 tisoč Litovcev in Latvijcev. Drugače povedano: vsak deseti Latvijec in skoraj vsaj deset Litovec je v zadnjih letih našel delo v Veliki Britaniji.

Nekaj podatkov

Velika Britanija prispeva v bruseljsko blagajno 15 milijard evrov na leto. V Veliki Britaniji živi 3,3 milijona državljanov EU, v drugih državah EU pa 1,2 milijona Britancev.

Španski minister za gospodarstvo Luis de Guindos želi še naprej dobre gospodarske odnose z Veliko Britanijo. | Foto: Reuters Španski minister za gospodarstvo Luis de Guindos želi še naprej dobre gospodarske odnose z Veliko Britanijo. Foto: Reuters

Španija in Portugalska

Tudi španski gospodarski minister Luis de Guindos je spravljiv do Velike Britanije. "Za nas je Velika Britanija najbolj tesni gospodarski partner na področju trgovine, turizma in naložb," je pojasnil stališče španske vlade za ameriško televizijo CNBC.

V Španiji sicer živi veliko Britancev, ki so se pred leti priselili z deževnega Otoka v to sončno in toplo državo na jugu Evrope. Številni želijo v Španiji ostati tudi po brexitu.

Številni Britanci živijo tudi na Portugalskem oziroma ima tam veliko Britancev počitniške hiše (številni so v zadnjem obdobju izkoristili nizek tečaj funta in so hiše ugodno prodali). Portugalce pa skrbi, kaj bo po brexitu in kako bodo morebitne carine vplivale na izvoz portugalskega vina na Otok. 

Nizozemska

Bolj trdo stališče do Velike Britanije ima Nizozemska. Ta država je sicer tretji najpomembnejši britanski trgovinski partner (za Nemčijo in Belgijo), a je že napovedala, da bo blokirala vsak sporazum med EU in Veliko Britanijo, ki bi Otoku omogočal, da postane davčna oaza. 

V ozadju te grožnje je seveda strah Nizozemske, ki velja za davčni paradiž na stari celini, da bi Velika Britanija z ugodno davčno zakonodajo privabila multinacionalke in bogataše ter tako postala resna tekmica deželi polderjev in mlinov na veter.

Belgijski premier Charles Michele svari članice EU pred ločenimi pogajanji z Veliko Britanijo. | Foto: Reuters Belgijski premier Charles Michele svari članice EU pred ločenimi pogajanji z Veliko Britanijo. Foto: Reuters

Belgija

Tudi Belgija tako kot njena severna soseda napoveduje trda pogajanja. Belgijski premier Charles Michel prav tako svari druge članice EU, naj ne začenjajo ločenih pogajanj z Veliko Britanijo ter tako Britancem dovolijo, da bi s taktiko deli in vladaj razcepili EU. 

Belgija lahko v procesu izstopanja iz EU postane za Britance težava tudi zaradi njenega političnega sistema, ki omogoča regijam, da blokirajo mednarodne sporazume. Spomnimo se na težave s prostotrgovinskim sporazumom med EU in Kanado (CETA), ki je regija Valonija dolgo blokirala.

Danska

Danska velja za tradicionalno britansko zaveznico. Obe državi sta leta 1973 tudi skupaj vstopili v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), predhodnico EU. A danska vlada zdaj poudarja, da bo v postopku pogajanj branila svoje nacionalne interese.

Danska je četrti največji trgovinski partner Velike Britanije. Izstop Velike Britanije bo udaril zlasti po danskih kmetih. Kot piše Financial Times, imajo na Danskem, kjer živi pet milijonov ljudi, kar 30 milijonov svinj. Devetdeset odstotkov svinjine izvozijo, največ prav v Veliko Britanijo. Nižji tečaj funta in carine pa bodo danski izvoz zmanjšali.

Finski zunanji minister Timo Soini želi konstruktivna pogajanja z Veliko Britanijo. | Foto: Reuters Finski zunanji minister Timo Soini želi konstruktivna pogajanja z Veliko Britanijo. Foto: Reuters

Finska

Na drugem koncu Skandinavije so bolj spravljivi do Velike Britanije kot na Danskem. Tako je finski zunanji minister Timo Soini ob nedavnem obisku Velike Britanije poudaril, da je proti kaznovanju Velike Britanije, in se zavzel za konstruktivna ločitvena pogajanja, ki naj pripeljejo do dobrega dogovora.

Irska

Irce je predvsem strah, da bi se po brexitu na meji med Irsko in Severno Irsko znova vzpostavil stari režim s carinskimi postajami in strogim mejnim nadzorom. Za zdaj Mayeva njihove strahove pomirja, ko poudarja, da želi, da je meja čim bolj "fluidna", podobna zagotovila pa bi radi Irci slišali tudi v Bruslju.