Britanska tiha revolucija

Britansko premierko Thereso May letos čakajo naporna pogajanja za izstop iz EU, v katerih bo morala zadostiti željam zagovornikov "trdega brexita", hkrati pa britansko gospodarstvo obvarovati pred krizo.

Theresa May je v zadnjih dnevih razglasila dva cilja: tako imenovani trdi brexit in delitveno družbo.

Theresa May je v zadnjih dnevih razglasila dva cilja: tako imenovani trdi brexit in delitveno družbo. Foto: Getty Images

Med tako imenovanim trdim (hard brexit) in tako imenovanim mehkim brexitom (soft brexit) se je Mayeva odločila za prvo možnost. Po zmagi zagovornikov izstope Velike Britanije iz EU na lanskem referendumu je Bruselj zavrnil možnost, da bi Britanci omejili prost pretok delovne sile (kar je bila ena od glavnih tem pred referendumom), hkrati pa imeli neoviran dostop do enotnega trga EU.

Slovenijo bo danes obiskal britanski zunanji minister Boris Johnson, ki v Ljubljano prihaja v okviru obeležitve 25. obletnice britanskega priznanja Slovenije. Nekdanji londonski župan je vodenje britanske diplomacije prevzel lani poleti po britanskem referendumu o izstopu iz EU. Johnson je ves čas kampanje zagovarjal brexit.

Mehki in trdi brexit

Če bi Velika Britanija želela še naprej imeti neoviran dostop do enotnega trga EU, bi morala tudi dovoliti neovirano gibanje delovne sile in priznati jurisdikcijo evropskega sodišča za človekove pravice. V tem primeru bi šlo za mehki brexit, pri čemer bi Britanija še nekako ostala članica povezave.



A 60-letna britanska premierka je zdaj nakazala, da je za vnovično suverenost na področju zakonodaje in za vnovično uveljavitev nadzora nad priseljevanjem pripravljena tvegati tudi britansko izobčenje iz enotnega trga EU. Ta odločitev je seveda navdušila zagovornike trdega brexita v njeni konservativni stranki.

London je najpomembnejše evropsko finančno središče. Bo to ostalo tudi po brexitu ali pa bodo bankirji in finančniki odšli drugam, na primer v Pariz? London je najpomembnejše evropsko finančno središče. Bo to ostalo tudi po brexitu ali pa bodo bankirji in finančniki odšli drugam, na primer v Pariz? Foto: Reuters

Strankarski ali nacionalni interesi?

Toda po drugi strani je ta odločitev spravila v slabo volje zagovornike mehkega brexita, ki so prepričani, da bo brezkompromisni odhod Velike Britanije iz EU škodil britanskemu gospodarstvu. 

Zagovorniki mehkega brexita so tudi prepričani, da Mayeva zagovarja trdi brexit le zaradi strankarskega interesa oziroma da s tem želi preprečiti razkol v konservativni stranki, namesto da bi z mehkim brexitom nacionalne interese postavila pred strankarske.

Mayeva si je sama določila cilj, da do konca letošnjega marca sproži postopek izstopa Velike Britanije iz EU, kot ga določa 50. člen Lizbonske pogodbe. Ta postopek praviloma traja dve leti, a se lahko izjemoma tudi podaljša.

Poleg trdega brexita pa je britanska premierka napovedala tudi nov konservativni programski cilj, ki postavlja na glavo thatcheristično dediščino. "Ni takšne stvari, kot je družba," je leta 1980 zatrdila železna lady Margaret Thatcher

Cilji Therese May, ki je tako kot nemška kanclerka Angela Merkel hčerka protestantskega duhovnika, se na družbenem področju precej razlikujejo od ciljev nekdanje konservativne premierke Margaret Thatcher. Cilji Therese May, ki je tako kot nemška kanclerka Angela Merkel hčerka protestantskega duhovnika, se na družbenem področju precej razlikujejo od ciljev nekdanje konservativne premierke Margaret Thatcher. Foto: Reuters

Mayeva proti Thatcherjevi

A Mayeva se s tem ne strinja: njen novi konservativni cilj je delitvena družba (shared society). "Ko so Britanci lanskega junija glasovali na referendumu, niso samo glasovali za odhod iz EU, ampak tudi za spremembo delovanja naše države. (…) To je bila tiha revolucija tistih, ki čutijo, da sistem že predolgo deluje proti njim, in s tem navodilo vladi, da zgradi močnejšo, bolj pravično Britanijo, ki bo delovala v korist vseh, ne samo peščice privilegiranih," je zapisala v članku, ki je bil v nedeljo objavljen v časopisu Sunday Telegraph.

Delitvena družba po Mayevi bo družba, ki odpravila prepad med premožnejšo starejšo generacijo in mlado generacijo, ki se mora zelo boriti za svoj obstoj, med bogatim Londonom in preostalo Britanijo, med bogatimi, uspešnimi in vplivnimi ter njihovimi sodržavljani.

Avtor ideje delitvene družbe je verjetno Nick Timothy, svetovalec Therese May. Timothy, ki je sin delavca v jeklarni, zagovarja konservativizem, ki mora izboljšati blaginjo vseh, tudi revnih. Avtor ideje delitvene družbe je verjetno Nick Timothy, svetovalec Therese May. Timothy, ki je sin delavca v jeklarni, zagovarja konservativizem, ki mora izboljšati blaginjo vseh, tudi revnih. Foto: Reuters

Sta si trdi brexit in delitvena družba v nasprotju?

A kot opozarja britanski novinar Robert Peston na spletni strani ITV, lahko trdi brexit ogrozi cilje delitvene družbe oziroma novo ideologijo mayizma. Če Mayevi v primeru trdega brexita ne bo uspelo skleniti ugodnega prostotrgovinskega sporazuma z EU, potem, vsaj tako napoveduje Peston, bo morala Britanija, če bo želela ohraniti svoj gospodarski položaj v svetu, zadržati mednarodna podjetja na Otoku z ugodno davčno politiko (nizki davki za podjetja in dobro plačane posameznike) in minimalno regulacijo za podjetja. 

Nizki davki bodo hkrati pomenili, da bo morala država varčevati v javnem sektorju. Z manj denarja – zlasti za šolstvo in zdravstvo – pa bo Mayeva težko vzpostavila delitveno družbo in uvedla socialne reforme.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano