Bo to nova kraljica Evrope?

Angela Merkel se bo letos jeseni poslovila od kanclerskega položaja. Kdo bo njen naslednik ali naslednica, bodo na volitvah, te bodo najverjetneje 26. septembra, povedali nemški volivci. Glede na javnomnenjske ankete imata samo dve stranki realne možnosti za zmago in s tem tudi za postavitev novega kanclerja.

Zelena zvezda Robert Habeck

To je CDU/CSU, ki vlada Nemčiji že od leta 2005 naprej, in Zeleni. Ti so sicer v trenutnem sklicu bundestaga najmanjša stranka, a so po javnomnenjskih anketah že nekaj mesecev druga najmočnejša stranka v Nemčiji in tudi najmočnejša stranka na levici. Po zadnji anketi, ki je bila objavljena v torek, pa so Zeleni celo prehiteli CDU/CSU in postali najbolj priljubljena stranka.

Novice To je osovražena šola za elito, ki vlada vsej državi

Zaradi velike priljubljenosti med volivci so Zeleni letos prvič v svoji zgodovini izbrali kanclerskega kandidata. Dolgo se je zdelo, da bo to 51-letni Robert Habeck iz najsevernejše nemške zvezne dežele Schleswig-Holstein.

Pot Baerbockove iz sence proti kandidaturi

Habeck od leta 2018 skupaj z 11 let mlajšo Annaleno Baerbock vodi nemške Zelene. Je priljubljen med volivci, tako da je dolgo časa veljal za prihodnjega kanclerskega kandidata Zelenih. A v zadnjem obdobju se je vse bolj začelo govoriti o Baerbockovi, ki je dolgo ždela v medijski senci bolj priljubljenega kolega.

Robert Habeck je priljubljen med volivci. Ko so nemški Zeleni, tudi po zaslugi švedske najstnice Grete Thunberg, ki je popularizirala boj proti podnebnim spremembam, začeli postajati vse bolj priljubljeni, so se mediji prvič začeli spraševati, ali bo novi kancler postal Habeck. Sovoditeljica Zelenih Baerbockova je bila takrat še globoko v njegovi senci. Foto: Reuters

V primerjavi z doktorjem filozofije Habeckom, ki je bil nekaj let okoljski minister v Schleswig-Holsteinu, Baerbockova nima izkušenj z vodenjem kakšnega ministrstva niti na deželni niti na državni ravni.  A na koncu se je stranka odločila zanjo, ne za Habecka.

Zvesti slovesu feministične stranke

Z izbiro ženske kot svoje prve kanclerske kandidatke v zgodovini so Zeleni po svoje ostali zvesti svoji podobi feministične stranke. Z vidika zvestobe feministični ideologiji bi Habeck imel možnost za kanclersko kandidaturo le v primeru, če bi se Baerbockova sama odpovedala kandidaturi. Tega pa ambiciozna Baerbockova ni želela.

Novice Bo to novi voditelj Evrope?

A verjetno se razlogi ne skrivajo samo v zagovarjanju feminizma. Številni Zeleni verjetno tudi upajo, da bodo z Baerbockovo pred volitvami uspešno nagovarjali mlade in ženske. Poleg tega, kot piše nemški Welt, ima Baerbockova boljše povezave s sindikati in gospodarstvom ter je znotraj stranke spletla boljše omrežje kot Habeck.

Bojevita Baerbockova

Baerbockova naj bi imela tudi boljšo sposobnost sprejemanja odločitev pod pritiskom. Baerbockova je Habecka vrgla iz igre, ker je bolj bojevita, ima bolj jasen nastop in zna boljše predstaviti svoja stališča, piše nemški WAZ. Na koncu se je Habeck odpovedal kanclerski kandidaturi v korist Baerbockove.

Če je bil spopad med Laschetom in Söderjem za kanclersko kandidaturo javen (a še zdaleč ne tako oster, kot smo na primer vajeni z ameriških strankarskih volitev), so Zeleni vprašanje kanclerskega kandidata rešili daleč stran od oči javnosti. Habeck se je džentelmensko umaknil in kandidaturo prepustil Baerbockovi, s katero od januarja 2018 vodi Zelene. Baerbockova se je rodila v Hannovru na severozahodu Nemčije, zdaj pa že nekaj let z možem in dvema hčerkama živi v Potsdamu na vzhodu Nemčije. Je proevropsko usmerjena in zagovarja tršo politiko do Putinove Rusije. Kot zanimivost: v mladosti je bila športnica – uspešna tekmovalka na trampolinu, ki je osvajala medalje na nemških državnih prvenstvih. Po izobrazbi je pravnica, strokovnjakinja za mednarodno pravo. Foto: Reuters

Zeleni so svojo kanclersko kandidatko predstavili 19. aprila. S tem so po svoje tudi prisilili CDU in CSU, da čim prej izbereta, kdo bo CDU/CSU septembra popeljal na volitve – Laschet ali Söder.

Söderjeva (navidezna) prednost

Skoraj vse do konca se je zdelo, da ima boljše karte v rokah Söder. Res je, da je od leta 1949 član CSU oziroma Bavarec samo dvakrat postal kanclerski kandidat CDU/CSU. Leta 1980 Franz Josef Strauß in Edmund Stoiber leta 2002 – oba sta bila na koncu na zveznih volitvah kot kanclerska kandidata neuspešna.

Novice Indijanski poglavar, ki dviga prah v Nemčiji

Toda v primerjavi s Straußom in Stoiberjem Söder ni ne značilni Bavarec ne značilni član CSU. Je prvi protestant na čelu CSU, prihaja pa iz Nürnberga – mesta na frankovskem severu Bavarske.

Priljubljeni Söder

CSU je kot en mož stal za njim, veliko privržencev pa ima tudi v sestrski CDU. Za Söderja so tako navijali tudi številni poslanci CDU v bundestagu. Poslanec CDU iz Baden-Württemberga Norbert Barthle je 13. aprila letos celo dejal, da ima Laschet izrazito podporo samo v svojem domačem Severnem Porenju - Vestfaliji, medtem ko se CDU v drugih deželah nagiba k Söderju.

Štiriinpetdesetletni Markus Söder je prvi protestant na čelu bavarske CSU. Od marca 2018 je ministrski predsednik Bavarske, ki velja za najbolj katoliško nemško zvezno deželo. Zaradi velike priljubljenosti med nemškimi volivci (tudi zunaj Bavarske) je zadnje mesece veljal za močnega kandidata za kanclerskega kandidata CDU/CSU. A na koncu se je vrh CDU rajši kot zanj odločil za svojega predsednika Lascheta, čeprav je ta manj priljubljen med volivci. Foto: Reuters

Söderja je podprl tudi podmladek CDU, voda na njegov mlin pa so bile tudi javnomnenjske ankete, ki kažejo, da si največ Nemcev na čelu nemške vlade želi prav njega. Laschet je po teh anketah daleč zadaj.

Zmaga vztrajnega Lascheta

A na koncu je vseeno zmagal vztrajni Laschet. Devetnajstega aprila je predsedstvo CDU po šesturni virtualni razpravi odločilo, da bo kanclerski kandidat CDU Laschet. Zanj je bilo 77,5 odstotka članov predsedstva, za Söderja pa le 22,5 odstotka.

Novice Je to začetek konca črne ovce nemške politike?

Bavarec je po tem hudem porazu sklonil glavo, priznal poraz in podprl Lascheta kot skupnega kanclerskega kandidata CDU/CSU. Tako bodo Nemci 26. septembra namesto med Söderjem in Habeckom izbirali med Laschetom in Baerbockovo.

Nadaljevanje poti Merklove ali nagib na levo

Če bo novi kancler Laschet, bo to verjetno večinoma nadaljevanje politike, ki jo je vodila Merklova, saj je Laschet njen veliki podpornik. Če bo nova kanclerka Baerbockova, pa bi se lahko nemška barka še bolj nagnila na levo.

Šestdesetletni Armin Laschet je leta 2017 postal ministrski predsednik najbolj številne nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vesfalija, ki je dotlej veljala za tradicionalno socialdemokratsko trdnjavo. Januarja letos je postal predsednik CDU, potem ko je v drugem krogu premagal Friedricha Merza. Dolgo se je zdelo, da bo moral kljub tej zmagi kanclersko kandidaturo prepustiti precej bolj priljubljenemu Söderju. Tudi nemški mediji so bolj navijali za Bavarca, a na koncu je Laschetu uspelo. Zdaj bo moral Laschet, ki ima po očetovo strani valonske korenine, premagati še Baerbockovo. Foto: Reuters

Res je, da Baerbockova tako kot Habeck med Zelenimi ne spada v strujo ekoloških fundamentalistov, ampak v strujo realistov, a dejstvo je, da so Zeleni stranka, ki želi v Nemčiji izvesti globoke spremembe.

Bodo Zeleni uničili nemško avtomobilsko industrijo?

Ne samo na energetskem področju, kjer je v večini že Merklova izvajala njihovo politiko, ampak tudi v nemški avtomobilski industriji. Ta industrija pa je eden od temeljev nemške gospodarske moči in blaginje.

Novice Bila je veliki politični up, zdaj pa trepeta za svoje življenje

Novice Svetlolasa lepotica, ki je postala veliko razočaranje

Novice Rešitelji bolnika, ki lahko zamaje Evropo