Bo Grčijo rešil denar grških superbogatašev?

Poleg davka za bogate (kakšna bo njegova višina, še ni znano) so med reformnimi ukrepi grške vlade, s katerimi skuša egejska država prepričati evroskupino, da ji prižge zeleno luč za 7,2 milijarde evrov pomoči, tudi davek na luksuz, drage avtomobile in luksuzna potovanja na grške otoke, piše nemški časnik Bild

Grški ladjarji – grška zgodba o uspehu Bolj bodo obdavčeni tudi tisti Grki, ki zaslužijo več kot 30 tisoč evrov na leto. Grška vlada načrtuje tudi združitev zdaj treh različnih stopenj davka na dodano vrednost v enotno stopnjo. Po novem, če bodo predlagani ukrepi v resnici zaživeli, bodo tudi poenostavili plačevanje davkov.

Med najbogatejše Grke spadajo ladjarske družine. Kot piše nemški poslovni časnik Handelsblatt, grški ladjarji nadzorujejo okoli 15 odstotkov svetovnega tovornega prometa. Imajo 3.760 ladij, od katerih je – kot piše omenjeni nemški časnik – obdavčenih le 862.

Velike davčna olajšave za grške ladijske magnate Številne njihove ladje so registrirane v tujini (to ni grška posebnost, tudi nemški ladjarji imajo večino ladij prijavljenih v tujini), v Londonu in britanskih davčnih paradižih, prav tako številni grški bogataši živijo v tujini oziroma imajo v tujini sedeže svojih podjetij. Ladjarske bogataške družine imajo v lasti tudi banke in naftna podjetja, ukvarjajo se z nepremičninami in naložbami.

Dejstvo je, da grška ustava grškim ladjarjem omogoča izjemne davčne olajšave – ni jim namreč treba plačevati davkov na prihodke, ki jih ustvarjajo v tujini in prenašajo v Grčijo, prav tako niso obdavčene naložbe v ladjo (namen te ustavne določbe je bil omogočiti oživitev grške ladijske flote, ki jo je zdesetkala druga svetovna vojna).

Bodo grški ladjarji zaradi davka "odpluli" iz Grčije? Kot piše grški časnik Ekathimerini, so grški ladjarji že pred izrednimi volitvami leta 2012, ko je prvič kazalo, da bo zmagala radikalno leva stranka Siriza, ostro nastopili proti načrtom Aleksisa Ciprasa o odpravi teh davčnih olajšav.

Ladjarji – v Grčiji je okoli 762 lastnikov ladij – so takrat zagrozili, da se bodo umaknili iz Grčije, kar bi po napovedih grške trgovinske zbornice ogrozilo okoli 70 tisoč delovnih mest (večino ladijskega osebja na ladjah grških ladjarjev zdaj sestavljajo tujci, Grki so ponavadi le ladijski častniki). Ladjarski bogataš Viktor Restis, ki ima v lasti več kot 200 ladij, je takrat rekel: "Bi me radi obdavčili? Prav. Ampak najprej me boste morali najti."

Kdo so najbogatejši Grki Vsekakor so grški ladjarji eni od zmagovalcev globalizacije – čim večja je svetovna trgovina, tem večji so njihovi prihodki. Najbogatejši med njimi je Spiros Lacis. On in njegova družina imata po podatkih ameriške spletne strani Business Insider pod palcem 4,6 milijarde evrov. Družina Lacis se poleg ladjarstva ukvarja tudi s finančnimi, naftnimi in nepremičninskimi posli.

Superbogataši so tudi potomci Stavrosa Niarhosa. Ta je obogatel zlasti s svojim ladjevjem t. i. supertankerjev v času po sueški krizi in ko se je izjemno povečalo povpraševanje po nafti. Zdaj ima njegov sin Filip Niarhos, ki je med drugim lastnik dragocene zbirke umetnin, premoženje v višini 1,76 milijarde evrov. Zlati Grk Znani pripadnik mednarodnega jet-seta je tudi njegov sin Stavros. 29-letni mladenič, ki so mu nadeli vzdevek Zlati Grk, živi življenje na veliki nogi, polni stolpce s svojimi osvojitvami med nežnejšim spolom – med drugim je očaral zdaj že malce pozabljeno Paris Hilton. Največji tekmec Stavrosa Niarhosa je bil še bolj znani Aristotel Onasis. Kralj tankerjev, kot so mu rekli, je leta 1968 postal drugi mož Jacqueline Kennedy, vdove umorjenega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Onasisova vnukinja Atina Onasis de Miranda, edina še živeča potomka naftnega magnata, ima zdaj pod palcem 3,1 milijarde evrov. Živi v Sao Paulu v Braziliji. Grčija – dežela davčnih utajevalcev in neplačnikov Neplačevanje davkov je skorajda grški nacionalni šport. V Grčiji je na otokih stopnja neplačevanja davkov okoli 60 odstotkov (na Kreti skoraj 75-odstotna), na celini okoli polovice. Konec oktobra lani so grški davkoplačevalci grški državi dolgovali okoli 73 milijard evrov.

Vprašanje je tudi, kako uspešen bo grški davek za bogataše. Znan je francoski primer, ko je socialistični predsednik Francois Hollande hrupno napovedoval ta davek (in pri tem iz Francije v tujino, zlasti v Belgijo in francosko govoreči del Švice, odgnal številne bogataše), ki je potem klavrno končal in potihoma odšel v pozabo.