Bo Aung San Su Či v Mjanmaru končala vladavino vojske?

30 milijonov volivcev je v nedeljo volilo na prvih demokratičnih volitvah v Mjanmaru poletu 2011, ko je ta azijska država dobila prvo nominalno civilno vlado po nekaj desetletij trajajočim vojaškim režimom. Volilna udeležba je bila visoka, kar 80-odstotna, poroča BBC.

Po delnih izidih opoziciji največ glasov. Ali bo to dovolj za oblikovanje vlade? Največ glasov je po delnih izidih dobila Nacionalna liga za demokracijo, ki jo vodi Aung San Su Či, Nobelova nagrajenka za mir iz leta 1991 in dolgoletna nasprotnica vojaškega režima (San Su Čijeva je bila veliko let v hišnem priporu, Nobelovo nagrado je lahko prejela v roke šele leta 2012). Sledi ji Unija za solidarni razvoj (USDP), ki je na oblasti od leta 2011 in ima podporo vojske.

Veliko vprašanje pa je, ali bo NLD uspelo dobiti vsaj dve tretjini sedežev, ki so na razpolago na volitvah, da bo oblikovala vlado. Po ustavi je namreč četrtina sedežev v parlamentu rezervirana za vojsko. V NLD so optimistični, pričakujejo okoli 70 odstotkov "nerezeviranih" sedežev.

Kljub morebitni zmagi Aung San Su Či ne more postati predsednica Končni izidi bodo znani šele čez nekaj dni, za zdaj so znani samo izidi za 28 sedežev – 25 jih je dobila NLD (vseh sedežev v parlamentu je 498). Šele februarja prihodnje leto ali pozneje pa bo znano, kdo bo novi predsednik Mjanmara. Aung San Su Či ne more postati predsednica vlade, saj ustava prepoveduje, da bi Mjanmarci, ki imajo otroka, ki ima tuje državljanstvo, postali predsedniki. Njen mož in oba njena sinova so namreč Britanci. NLD bo tako v primeru zmage morala predlagati drugega kandidata za predsednika.

Mednarodni opazovalci pravijo, da so volitve potekale mirno in gladko, bilo je le nekaj osamljenih nepravilnosti. Sporno pa je, da kar nekaj sto tisoč ljudi, med njimi pripadniki muslimanske manjšine Rohingja, nimajo volilne pravice.