Eden od najbolj bizarnih prizorov od začetka vojne: "Vse je v redu"

18.28 Ruski vojaki v bizarnem videoposnetku zatrjujejo, da je vse v najlepšem redu

Russian tankers ( WITHOUT TANK ) record cheerful tiktoks from near Vuhledar.

"The wounded man has been lying there for two days... the crew is lying there, resting... it's MY tank burning, burning down... mines are flying... it's fucked up here." pic.twitter.com/baJsl3ByOC

— Our hero under heavy fire one on one with an APC (@Heroiam_Slava) March 1, 2023

Kot v zgornjem videoposnetku razloži snemalec, domnevno poveljnik tanka, je bilo njihovo oklepno vozilo uničeno. Eden od njegovih članov posadke že dva dni leži v jarku z močno poškodovano nogo, ki pa so mu jo povili, razloži. Drug član posadke med kašljanjem vzklikne: "Slava Rusiji!" Zraven leži še en član posadke.

Snemalec nato pokaže na njihov tank, ki gori v daljavi, nad njimi švigne raketa. "Vse je v redu. Pozdrav vsem s frontne črte. Kaj se dogaja tukaj? Položaj je j*ben. Potiskamo naprej. Slava Rusiji," sklene. 

Sodeč po nekaterih proruskih profilih na Twitterju in kanalih v komunikacijski aplikaciji Telegram, naj bi tankovski polom preživela vsaj dva od štirih članov posadke, ki naj bi jo rešili s frontne črte, vendar pa ta informacija ni potrjena. Podporniki Rusije videoposnetek po družbenih omrežjih sicer delijo kot prikaz nezlomljivosti ruskih vojakov.

Med tankovsko bitko pri Vuhledarju, ki jo je ukrajinski vojaški vrh opisal kot največjo od začetka vojne v Ukrajini, so ukrajinski vojaki sicer naleteli še na vsaj en bizaren prizor, je poročal The New York Times. Med zajetjem posadke enega od ruskih tankov so namreč ugotovili, da ga je upravljal vojaški zdravnik, ki za to sicer ni bil izurjen. 

Nasprotno podporniki Ukrajine v videoposnetku vidijo predvsem še enega od dokazov o slabi pripravljenosti ruske vojske na zahtevne razmere na bojišču in pa predvsem dokaz o ruskem dojemanju vojakov kot pogrešljivih, saj je bilo z videoposnetka razvidno, da je vsaj eden od njih v jarku na fronti hudo poškodovan ležal najmanj dva dni. 

Na spletnem forumu Reddit se je medtem pojavila informacija, da so bili vojaki na videoposnetku ubiti, vendar je tudi to podatek brez uradne potrditve. 

15.07 Ukrajina bi ruski vojski lahko prepustila Bahmut

Ukrajinsko mesto Bahmut, ki je v zadnjih mesecih postalo eden od simbolov relativne nemoči ruske vojske pri poskusih ponovnega zavzetja ozemlja v notranjosti Ukrajine, morda ne bo več dolgo zdržalo neutrudnega ruskega obstreljevanja s topništvom oziroma zadrževalo hord vojakov, ki jih v tako imenovano "mesoreznico" pošiljata ruska vojska in paramilica Wagner. Kot je danes povedal svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Aleksander Rodnjanski, bodo pretehtali vse možnosti, ena od njih pa je tudi umik ukrajinske vojske iz Bahmuta, saj se želijo izogniti nepotrebnim smrtim svojih vojakov.  Foto: AP / Guliverimage

"Naša vojska bo seveda proučila vse možnosti, na mizi pa je tudi umik naših vojakov iz Bahmuta. Do zdaj so uspešno ohranjali nadzor nad mestom, če bo treba, pa se bodo iz njega tudi umaknili. Šlo bo za strateško potezo, vseh svojih mož ne bomo žrtvovali zato, da na koncu ne bi dosegli ničesar," je za CNN dejal Rodnjanski.

"Trdnjava" Bahmut še stoji, je včeraj potrdil eden od ukrajinskih vojakov:

Update from Bakhmut pic.twitter.com/sJ0eDjFyVO

— Максим (@kms_d4k) February 28, 2023

Svetovalec ukrajinskega predsednika je za CNN še dejal, da v napadih ruskih sil na Bahmut sodelujejo najbolj izurjeni pripadniki paravojaške organizacije Wagner, ki jo vodi Putinov dolgoletni zaveznik Jevgenij Prigožin. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes medtem dejal, da je Bahmut porušen skoraj do tal in da se intenzivnost bojev za prevzem nadzora nad mestom še povečuje. 

14.23 Finski parlament izglasoval članstvo v Natu

Finski parlament je danes s 184 glasovi za in sedmimi proti sprejel zakon, ki Finski omogoča, da postane članica Nata, zdaj pa potrebuje le še soglasje Madžarske in Turčije.

Finska, do zdaj zunanjepolitično nevtralna država, se je po začetku ruske invazije na Ukrajino maja lani odločila za vstop v Severnoatlantsko zvezo, namesto da bi se pri obrambi 1.300 kilometrov dolge meje z Rusijo zanašala zgolj na svoje oborožene sile. 

Finsko v začetku aprila čakajo parlamentarne volitve, zato nekateri analitiki menijo, da želi pristopni proces končati do tega datuma

S sprejetjem temeljnih dokumentov Nata je Finska korak pred Švedsko, ki je prav tako zaprosila za članstvo, a jo je Turčija zavrnila.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je dejal, da je njegova država pripravljena sprejeti Finsko, a še vedno meni, da je Švedska zatočišče za pripadnike terorističnih skupin.

Tako Finska kot Švedska še vedno čakata na odobritev Madžarske, katere parlament je o tem vprašanju začel razpravo v sredo in bi lahko glasoval pozneje ta mesec.

13.26 Rusija poroča o novih sestrelitvah dronov nad Krimom

Moskva je danes sporočila, da so ruske sile preprečile obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na zasedeni polotok Krim. V zadnjih dneh so ruske oblasti Kijev obtožile tudi več napadov z droni na jugu Rusije, svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak pa je ukrajinske napade na rusko ozemlje danes zanikal.

"Poskus režima v Kijevu, da bi izvedli obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na objekte na Krimskem polotoku, so preprečili," je danes v izjavi zapisalo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so šest dronov sestrelili, še štiri pa onesposobili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Oblasti v Moskvi so sicer v zadnjih dneh večkrat obtožile Kijev tudi napadov z droni na civilno infrastrukturo na ruskem ozemlju v bližini meje z Ukrajino. O teh so med drugim poročali v regiji Krasnodar, republiki Adigeja, v Brjansku in v okrožju Kolomna, približno 110 kilometrov jugovzhodno od Moskve.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je ob tem danes na Twitterju zapisal, da "Ukrajina ne napada ruskega ozemlja, temveč vodi obrambno vojno za deokupacijo vseh svojih ozemelj. To je aksiom."

"V Rusiji se krepijo panika in procesi dezintegracije, kar se kaže v povečanem številu notranjih napadov neidentificiranih letečih predmetov na infrastrukturne objekte," je dodal Podoljak. Iz Kremlja so nato sporočili, da njegovemu zanikanju ukrajinskih napadov ne verjamejo.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani so bili kraji in infrastruktura v ruskih regijah, ki mejijo na Ukrajino, večkrat tarča napadov, zlasti z brezpilotnimi letalniki, ki jih je Moskva pripisala ukrajinski vojski.

12.34 Lukašenko v Pekingu podprl kitajski mirovni načrt za Ukrajino

Beloruski voditelj in tesen zaveznik Rusije Aleksander Lukašenko je med obiskom na Kitajskem danes dejal, da Belorusija v celoti podpira načrt v 12 točkah za politično rešitev konflikta v Ukrajini, ki ga je Peking pretekli teden predstavil ob obletnici ruske invazije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Današnje srečanje poteka v zelo težkih časih, ki zahtevajo nove, nekonvencionalne pristope in odgovorne politične odločitve," je Lukašenko dejal ob srečanju s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom in dodal, da Belorusija podpira "kitajsko pobudo za mednarodno varnost".

"Cilj bi moral biti predvsem preprečiti zdrs v globalno konfrontacijo, v kateri ne bo zmagovalcev, zato Belorusija aktivno pripravlja mirovne predloge in v celoti podpira pobudo o mednarodni varnosti, ki ste jo predložili," je dodal beloruski voditelj.

Povedal je tudi, da želi njegova država okrepiti tehnološko sodelovanje s Kitajsko na različnih področjih.

Beloruska državna tiskovna agencija Belta je navedla, da so v ospredju Lukašenkovega tridnevnega obiska na Kitajskem krepitev odnosov, trgovina, gospodarstvo, naložbe in humanitarno sodelovanje, pa tudi na odziv na "najbolj pereče mednarodne izzive današnjega časa".

V Pekingu pa so pred obiskom beloruskega predsednika poudarili pomen celovitega strateškega partnerstva z Minskom.

Lukašenko se je pred srečanjem s Šijem danes sestal tudi s kitajskim premierjem Li Kečjangom, na obisku na Kitajskem pa se bo mudil do četrtka.

Kitajska, ki si prizadeva, da bi glede vojne v Ukrajini ohranila nevtralno držo, je v mirovnem načrtu pretekli petek v 12 točkah Rusijo in Ukrajino pozvala, naj čim prej začneta neposredne mirovne pogovore, in posvarila pred uporabo jedrskega orožja.

Na Zahodu načrtu Pekinga medtem niso naklonjeni. Z zadržanostjo sta se nanj odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, zavrnil pa ga je tudi predsednik ZDA Joe Biden, češ da je koristen zgolj za Rusijo.

11.10 Ameriški Pentagon ne vidi znakov zlorabe orožja, poslanega Ukrajini

Na odboru za oborožene sile predstavniškega doma ameriškega kongresa so v torek opravili zaslišanje predstavnikov vlade predsednika Joeja Bidna o pomoči Ukrajini. Republikanci so se zavzeli za večji nadzor nad sredstvi, predstavnik Pentagona pa je zagotovil, da nič ne kaže na zlorabo namenjene pomoči.

Republikanci so bili med razpravo večinoma kritični, nekateri zato, ker je pomoči premalo, drugi zato, ker je je preveč. Demokrati so bili medtem večinoma naklonjeni večji podpori Ukrajini, vendar pa predstavniki Pentagona niso izrazili naklonjenosti pošiljanju vojaških letal.

Visoki predstavnik Pentagona je povedal, da bi ukrajinske sile potrebovale vsaj 18 mesecev, da bi jih usposobili za upravljanje in vzdrževanje bojnih letal F-16. "Mislim, da se bo ta pogovor nadaljeval," je članom odbora dejal namestnik obrambnega ministra za politične zadeve Colin Kahl, ko je zavračal odgovor na vprašanje, zakaj vsaj ne začenjajo uriti Ukrajincev na letalih F-16.

Po njegovih besedah bi lahko v najboljšem primeru starejša letala F-16 v boj poslali v dveh letih, za nakup in dobavo novih pa bi potrebovali do šest let.

Bidnova vlada Ukrajino oskrbuje z orožjem za tekoče potrebe. Začeli so z raketami javelin in stinger za uničevanje tankov ter sestrelitev letal in helikopterjev, nadaljevali pa z raketnimi sistemi himars za boje na vzhodu države, za katere Zahod zdaj pošilja tudi tanke.

Republikansko vodstvo predstavniškega doma kongresa se je zavezalo večjemu nadzoru nad milijardami dolarjev, ki gredo za pomoč Ukrajini. Kahl je dejal, da nima podatkov, da bi orožje, namenjeno za obrambo Ukrajine, šlo kam drugam.

"Nobenih dokazov ni, da ga Ukrajinci preusmerjajo na črni trg," je dejal. "To ni presenetljivo glede na intenzivnost spopadov in dejstvo, da očitno porabljajo, kar jim zagotavljamo in kar jim zagotavljajo naši zavezniki in partnerji, v največji mogoči meri," je še dodal.

Demokrati in večji del republikancev, razen tistih, ki spadajo v Rusom naklonjeni tabor privržencev nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, so predstavnike vlade pozivali k povečanju vojaške pomoči, da se čim prej ustvarijo zadostni pogoji za mirovna pogajanja.

8.43 Zelenski opozarja, da so boji za Bahmut vse bolj okrutni

"Za sovražnika v nobeni smeri ni bilo pomembnejših uspehov, vendar se še naprej trudijo. Zapleteno je na severnem krilu. Sovražnik sanja, da bi prevzel vhod v Bahmut in pod svoj nadzor vzel del ceste, znane kot cesta življenja," je povedal ukrajinski poveljnik Jurij Madjar. 

"Rusija sploh ne šteje ljudi, saj jih pošilja v nenehne napade na naše položaje," je glede Bahmuta na vzhodu Ukrajine v večernem nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Intenzivnost spopadov se še povečuje," je opozoril.

Na posnetkih iz zraka, ki jih je v torek objavila francoska tiskovna agencija AFP, je videti, da so porušene skoraj vse stavbe v Bahmutu, nad mestom, ki je bilo nekoč znano po proizvodnji penečega vina in po rudnikih soli, pa se je dvigal dim. V Bahmutu, ki je nekoč štel približno 70 tisoč prebivalcev, je po navedbah ukrajinskih oblati zdaj še kakih pet tisoč civilistov, med njimi približno 140 otrok.

"Razmere okoli Bahmuta so izredno napete," je že v torek dejal poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski. Dodal je, da je Rusija na fronto poslala najemniško skupino Wagner, katere pripadniki poskušajo prebiti obrambo ukrajinskih enot in obkoliti mesto.

Zelenski se je v večernem videonagovoru tudi znova zavzel za to, da bi vsi vpleteni v rusko invazijo v Ukrajini odgovarjali pred mednarodnim sodiščem. Po torkovem srečanju z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom v Kijevu je ukrajinski predsednik sicer priznal, da to ne bo lahka naloga, a poudaril, da bo to eno od jamstev dolgoročne prihodnje varnosti tako Ukrajincev kot drugih narodov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Khan že preiskuje razmere v Ukrajini. Preiskava lahko zajema vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid.

ICC sicer trenutno ne more ukrepati proti ruskemu vodstvu, vključno s predsednikom Vladimirjem Putinom, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča. Zelenski zato poziva k ustanovitvi posebnega sodišča za vojne zločine v Ukrajini.

Novice Finska je začela graditi ograjo na meji z Rusijo

Trendi Putin igralca Stevena Seagala odlikoval z državnim redom za prijateljstvo

Novice Zelenski: Vem, kdo bo na koncu ubil Putina