Bitka za Sutjesko, drugi del

Medtem ko se prebivalci Federacije Bosne in Hercegovine borijo za dostojnejše življenje, v Republiki srbski poteka drugačen boj – bitka za Sutjesko, naravni park, ki je ogrožen zaradi gradnje malih hidroelektrarn na rekah Sutjeska in Hrčavka v Nacionalnem parku Sutjeska.

"Že nekaj let se borimo proti načrtom vlade Republike srbske, da bi znotraj parka zgradili hidroelektrarne," je za revijo Dane dejala predsednica Centra za življenjsko okolje in koordinatorka akcije Nataša Crnković. Akcijo so preprosto poimenovali Bitka za Sutjesko. Naravni park Sutjeska je prvi in največji nacionalni park v BiH ter ne obsega le prizorišča slavne bitke. Park je edinstven ekosistem.

Vlada podprla gradnjo Načrti koncesionarjev, podjetja Drina hidroenerdži iz Ugljevika, ki jih podpira vlada Republike srbske, so, da v prvi fazi projekta znotraj parka zgradijo pet hidroelektrarn, v naslednji fazi pa še pet.

Vlada Republike srbske je v javno razpravo že dala spremembo prostorskega načrta do leta 2031, ki v parku predvideva hidroelektrarne. Prav tako so gradnjo hidrocentral razglasili za javni interes. Zatrdili so, da bi bile elektrarne dovolj oddaljene od pragozda, da ga ne bi ogrožale.

Ogorčeni ekologi in prebivalci Bosanski ekologi so seveda ogorčeni. Vlada Republike srbske je pri podpiranju načrta hidroelektrarn celo prezrla zakon o naravnem parku Sutjeska, ki prepoveduje take posege v parku, zato je nevladna organizacija Center za življenjsko okolje sprožila tožbo proti ministrstvu za okolje. V boj za naravo so se vključili številni strokovnjaki, pa tudi tamkajšnje prebivalstvo.

Bojijo se za raznovrstni ekosistem 17 tisoč hektarjev velikega naravnega parka, za pragozd Perućica, slap Skakavac in druge naravne lepote tega parka, ki so ga zasnovali leta 1965 kot objekt izjemne naravne in spominske vrednosti. Do leta 1990 ga je letno obiskovalo do sto tisoč obiskovalcev.

Po vojni je postal malce pozabljen, čeprav je na seznamu nacionalnih parkov Evropske skupnosti. Lani so se odločili, da ga ponovno predstavijo javnosti kot izjemno zanimivo izletniško in turistično destinacijo. V ta namenso organizirali svojevrstno delovno brigado študentov, ki so uredili zapuščene objekte.

Ogrožene balkanske reke Naravni park Sutjeska pa ni edini naravni parki na Balkanu, ki ga ogrožajo hidroelektrarne. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je 80 odstotkov balkanskih rek tako rekoč še vedno v naravnem divjem stanju. Toda zdi se, da ne bodo več dolgo. Po podatkih organizacije Euro Natur naj bi v prihodnosti na divjih balkanskih rekah od Srbije do Albanije in Makedonije zgradili okoli 570 hidroelektrarn, ki bodo ogrozile naravne ekosisteme.

"To je miselnost zlate mrzlice," je za Der Spiegel dejal Ulrich Eichelmann iz organizacije EuroNatur: "Preden se bodo te države priključile Evropski skupnosti, želi hidrolobi napasti še zadnji nedotaknjeni del Evrope. Ko bodo države postale del EU, bodo namreč veljali strožji ekološki predpisi."

Za Sutjesko se zdi, da je vsaj za nekaj časa rešena. Vlada Republike srbske je namreč v petek iz javne razprave umaknila nov prostorski načrt. Trdijo, da ga bodo uskladili z zahtevami okoljevarstvenikov.