Estonija prva, Slovenija šesta najprijaznejša evropska država za digitalne nomade

Digitalizacija in povezanost omogočata, da svoje delo lahko opravljamo kjerkoli, če je le dostop do mobilnega, stacionarnega širokopasovnega ali brezžičnega omrežja. In zakaj bi potem morali prebivati tam, kjer je sedež podjetja, in vsak dan potovati do pisarne in nazaj?

Evropske države so zelo različno pripravljene in prijazne do digitalnih nomadov in dela na daljavo. Dejavniki, ki na to vplivajo, so na primer cene najemnin, hitrosti interneta, stroški mobilnih in internetnih paketov, dostopnost skupinskih prostorov za delo (angl. coworking), znanje angleščine, možnost pridobitve vizumov in bivalnih dokumentov za digitalne nomade, varnost, zdravstvo in ponudba dogodkov za prosti čas.

Slovenija v dobri družbi

Slovenija je pristala na odličnem šestem mestu. Tik pod nami so v prvi deseterici še Češka, Španija, Litva in Romunija. V naših očeh priljubljeni Grčija in Italija sta precej nižje, prva na 18., druga pa na 20. mestu, a pozornost pritegne, da sta nad nami kar dve državi, nastali na prostorih bivše Jugoslavije: Hrvaška je tik nad nami na petem mestu, Črna gora pa še stopničko višje na četrtem.

Na samem vrhu so zmagovalka Estonija, drugouvrščena Islandija in bronasta Portugalska. Po čem so nas prehitele?

Evropske države so zelo različno pripravljene in prijazne do digitalnih nomadov in dela na daljavo. Foto: Shutterstock

Rešuje nas dobra kombinacija vseh meril

Slovenija ni nabrala veliko točk, ker bi v kateri kategoriji zelo izstopala, temveč zato, ker je zelo dobra v skoraj vseh kategorijah. Kot največji prednosti Slovenije navajajo varnost, po kateri smo na drugem mestu (prekosila nas je samo Estonija), in znanje angleščine kot merilo lažjega vključevanja na začetku, ko digitalni nomad še ne obvlada slovenščine, pri tem smo na tretjem mestu.

Dobro smo se odrezali tudi pri internetni infrastrukturi. V raziskavi so za povprečno hitrost interneta v smeri do uporabnika ugotovili 90,4 megabita v sekundi, internetni in mobilni paket pa vsak stane približno 15,07 evra na mesec.

Hrvaška nima prepričljivo hitrega interneta, a je vseeno malo nad Slovenijo

Malenkost nad nami je na lestvici pristala Hrvaška, ki je svojo prednost dosegla s kombinacijo vizumskih možnosti, varnosti, nastanitev in življenjskega sloga. Hrvaški vizum oziroma dovoljenje za bivanje traja do 540 dni, kar je druga najdaljša možnost med vsemi državami v raziskavi.

Hrvaška je tretja tudi po varnosti in četrta po razpoložljivosti nastanitev Airbnb na prebivalca. Povprečna najemnina za enosobno stanovanje v središču hrvaškega mesta znaša 663 evrov, za živila pa je treba v povprečju odšteti 232,46 evra na mesec. Toda, morda presenetljivo, hrvaški internet je bil v raziskavi najslabši med vsemi 40 državami, saj povprečna hitrost znaša zgolj 25,72 megabita v sekundi – premalo za pogoste videokonference in redne prenose velikih datotek.

Plaža Zlati rt na hrvaškem otoku Brač Foto: Shutterstock

Katere so prednosti Črne gore?

Še ščepec višje je pristala Črna gora, ki ima najcenejši vizum med vsemi državami – njegova cena je 26 evrov, traja pa do dve leti, kar je najdlje med vsemi državami. Zahtevani dohodek je le 1.121 evrov, povprečna najemnina znaša 576 evrov, povprečni mesečni strošek za živila pa 211,22 evra.

Črna gora pa zelo peša pri zdravstvu, saj se je po tem merilu uvrstila komaj na 39. mesto.

Zmagala ni najcenejša, temveč najbolj uravnotežena

Prvouvrščena Estonija je najboljša samo v kategoriji varnosti, a je zelo dobra tudi v preostalih kategorijah, kar je pognalo seštevek na vrh. Najemnina za enosobno stanovanje v središču mesta znaša v povprečju 573 evrov, mesečni strošek za živila pa 247,80 evra na mesec. Internet dosega 113,1 megabita v sekundi.

Estonija ima enoletni vizum za digitalne nomade, ta stane 85 evrov. Estonska zmaga potrjuje, da za digitalnega nomada ni pomembno samo, koliko stane življenje, ampak tudi, kako enostavno je v državi delati in prebivati. To dokazuje tudi Islandija, ki je med najdražjimi – povprečna mesečna najemnina dosega kar 2.098 evrov, stroški živil pa 541,62 evra. Imajo pa najhitrejši internet, ki dosega 279,55 megabita v sekundi, ter največ skupinskih prostorov za delo in nastanitev Airbnb na prebivalca.

Budva v Črni gori, ki je zasedla četrto mesto, dve stopnički nad Slovenijo Foto: Reuters

Romunija je deseta in presenetljivo poceni

Med prvih deset se je uvrstila tudi Romunija, kjer je razlika med posameznimi dejavniki še posebej zanimiva. Mesečna najemnina za stanovanje v središču mesta znaša povprečno 440 evrov, strošek živil pa samo 173,46 evra na mesec.

Internetni in mobilni paket staneta približno po 7,20 evra na mesec, povprečna hitrost interneta pa je kljub temu 105,46 megabita v sekundi. Romunija je zelo privlačna predvsem tistim, ki so jim majhni stroški najpomembnejša prednost.

Francija zelo proti dnu

Na začelju lestvice presenečenja: Irska je zadnja, Švica predzadnja, Francija pa malo boljša, a le za malenkost pred Belorusijo.

Deželi Galov ni pomagalo k boljši uvrstitvi niti četrto mesto po zdravstvenem sistemu in hitrosti interneta, kajti po varnosti je zadnja, znanju angleščine predzadnja, obenem pa nima posebnega vizuma za digitalne nomade. Očitno dober internet in kakovostno zdravstvo torej sama po sebi nista dovolj za visoko uvrstitev.

Zaliv Girolata na francoskem otoku Korzika – raziskava je pokazala, da je Francija med najmanj prijaznimi državami za digitalne nomade. Foto: Shutterstock

Švica je predzadnja, Irska pa zadnja

Švica je končala na predzadnjem mestu zaradi cene življenja. Mesečna najemnina znaša povprečno 1.785 evrov, internetni in mobilni paket pa vsak po 36,98 evra mesečno. Švica je najdražja tudi pri stroških prehrane in ravno tako kot Francija nima posebnega vizuma za digitalne nomade.

Podobno je doletelo Irsko, ki je sicer četrta po znanju angleščine in deveta po skupinskih prostorih za delo, a je pri njih povprečna mesečna najemnina 1.606 evrov, mesečna vozovnica za javni promet pa kar 97,81 evra. Odsotnost posebnega vizuma za digitalne nomade pa jih je dodatno potisnila navzdol.

Najboljša država za digitalnega nomada ne obstaja.

Niso vsem digitalnim nomadom vsa merila enako pomembna. Nekomu bo najpomembnejša poceni najemnina, drugemu hitrost interneta, tretjemu varnost, četrtemu možnost dveletnega bivanja. Raziskava zato bolj kot absolutnega zmagovalca pokaže, kako različni so lahko razlogi, zaradi katerih je posamezna evropska država zanimiva za delo na daljavo. In kar je za nas dobro, je Slovenija v zelo dobri družbi šestih najbolje uvrščenih, celo pred številnimi razvitejšimi državami, kot so Nemčija, Nizozemska, skandinavske države …