Torek, 4. 3. 2025, 16.23
1 ura, 14 minut
Bi moral Volodimir Zelenski popustiti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,85
Bela hiša od Volodimirja Zelenskega zahteva, naj se opraviči za petkov prepir z Donaldom Trumpom in JD Vanceom. Zelenski je jasno sporočil, da tega (še) ne namerava storiti.
Zdaj, ko so v Washingtonu z zaustavitvijo pomoči Ukrajini jasno nakazali, da jih vojaška podpora državi zanima vse manj, bi nekateri ključni deležniki, ki si prizadevajo za končanje vojne v Ukrajini, v prvi vrsti pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, morda morali stopiti en korak nazaj, da bi lahko potem vsi skupaj naredili dva koraka naprej, meni Boštjan Udovič, redni profesor s področja diplomacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Udovič je to oceno podal, preden je Zelenski sporočil, da je Ukrajina kljub Trumpovi odločitvi o prekinitvi pomoči pripravljena še naprej sodelovati z ZDA. Udovič sicer poudarja pomembnost tega, da Evropa čim prej poskrbi za lastno varnost, saj ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa v zadnjih tednih s svojo izrazito negativno nastrojenostjo sporočajo, da jih Evropa tako rekoč ne zanima več.
Trump je ukazal zaustavitev ameriške podpore Ukrajini. Kaj to pomeni?
Najprej je treba poudariti, da gre za zdaj za začasno zaustavitev vojaške pomoči Ukrajini in ne popolno ukinitev pomoči, saj bi ta za Ukrajino pomenila popolno polomijo, je pojasnil Boštjan Udovič.
Popolna ukinitev ameriške pomoči bi bila po besedah Boštjana Udoviča ogromna polomija za Ukrajino, ki bi bila s tem tako rekoč vržena levom.
Odločitev Donalda Trumpa, da začasno zaustavi pomoč Ukrajini, v mednarodnih analitičnih krogih po njegovih besedah sicer ocenjujejo kot posledico različnih stališč in prioritet treh osrednjih političnih klanov v Beli hiši.
Predsednik Trump si v prvi vrsti želi sklenitve dogovora, kot je nesojeni o ukrajinskih mineralih – Združene države Amerike bi morale nekaj dobiti v zameno za pomoč Ukrajini. Podpredsednik J. D. Vance je po drugi strani že večkrat nakazal, da mu je za razplet vojne v Ukrajini pravzaprav vseeno in da ni bistveno naklonjen nadaljnjemu zagotavljanju ameriške vojaške pomoči Ukrajini. Zunanji minister ZDA Marco Rubio bi situacijo v Ukrajini medtem reševal počasi in preudarno.
"Začasna zaustavitev pomoči je za Ukrajino vseeno boljša kot popolna prekinitev, saj so s tem še odprte možnosti za dogovor," je dejal Udovič. Potrpljenje Američanov za dosego dogovora z Ukrajino bo zdaj glede na informacije, ki krožijo v analitičnih krogih, po njegovih besedah trajalo od dva do štiri mesece.
Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta, kakršnekoli prekinitve ognja ali premirja pa za zdaj še ni na vidiku.
Ukrajina se lahko upira še štiri mesece
Ukrajina ima s prekinitvijo dobave ameriškega orožja, kar bo posledica odločitve Donalda Trumpa, da začasno zaustavi vojaško pomoč, po mnenju nekaterih analitikov dovolj kapacitet, da se pred ruskim okupatorjem učinkovito brani še okrog štiri mesece, je komentiral Udovič.
Del vrzeli, ki jo bo povzročila zaustavitev ameriške pomoči, bo zapolnila Evropska unija, vendar to ni končna rešitev, je poudaril. Po njegovem mnenju je nujno čim prej doseči prekinitev ognja oziroma premirje, pa najsi bo to samo začasno.
Korak nazaj za dva koraka naprej? Ga bo moral narediti Zelenski?
Po mnenju Boštjana Udoviča bi bila v tem trenutku glede na upoštevanje vseh dejavnikov ena najbolj modrih potez, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naredil en korak nazaj in ugodil zahtevi administracije Donalda Trumpa, da se opraviči za svoje petkove besede v Ovalni pisarni. S tem bi bilo nadaljevanje poti proti morebitnemu mirovnemu sporazumu veliko lažje, meni Udovič.
Donald Trump in Volodimir Zelenski med prerekanjem v Beli hiši
V petek je med razpravo, ki je sicer več deset minut potekala v razmeroma spravljivem tonu, zavrelo med Zelenskim in predsednikom ZDA Trumpom ter podpredsednikom Vanceom. Zelenski je nato zapustil Belo hišo, dogovor med Ukrajino in ZDA o redkih zemljah in nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini pa ni bil podpisan.
Opravičilo je od Zelenskega med drugim zahteval tudi zunanji minister ZDA Marco Rubio, ki je bil prisoten na petkovem sestanku v Beli hiši. Zelenski je sicer pred dvema dnevoma dejal, da se ne namerava opravičiti, in poudaril, da svoboda njegove države ni naprodaj. Še vedno je sicer pripravljen na podpis dogovora o mineralih.
Udovič medtem poudarja, da pozivi nekaterih ameriških in evropskih desničarskih politikov Zelenskemu, naj zavoljo čimprejšnje sklenitve mirovnega sporazuma odstopi s položaja predsednika Ukrajine in preneha ovirati oziroma blokirati pogajanja, ne bodo padli na plodna tla.
Zelenskemu je podpora v domovini po tem, ko se je v Washingtonu zoperstavil Trumpu in Vanceu, voditelji držav članic Evropske unije pa so ga prejšnji konec tedna v Londonu nato sprejeli zelo toplo, v Ukrajini pridobil nemalo spoštovanja, pojasnjuje Udovič. Njegov odstop s položaja predsednika zato ni realen scenarij, poudarja.
Volodimir Zelenski je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da je pripravljen takoj odstopiti s položaja predsednika Ukrajine, če bi to pomenilo začetek postopkov za pridružitev Ukrajine zvezi Nato.
Bodo Združene države Amerike izstopile iz zveze Nato?
Izstop ZDA iz zveze Nato - k temu pozivajo nekateri vplivni ameriški republikanci ter superbogataš in Trumpov tesni politični zaupnik Elon Musk - se po mnenju Boštjana Udoviča ne bo zgodil.
"Nato služi Združenim državam Amerike in interesom njihove vojaške industrije, zato je to malo verjeten scenarij," je pojasnil Udovič, a v isti sapi poudaril, da je zveza Nato v času, ko je na čelu njene najmočnejše članice Donald Trump, tako rekoč nedelujoča.
Udovič meni, da je aktualno geopolitično stanje sicer velika priložnost za Evropo oziroma Evropsko unijo, da postane večji igralec na področju obrambe in morda prevzame tudi ključno vlogo v zvezi Nato.
"Na ZDA se trenutno ne računa več," je dejal Udovič in izpostavil, da so Združene države Amerike na čelu s predsedniško administracijo Donalda Trumpa postale izrazito negativno nastrojene do Evropske unije. Obenem onkraj Atlantika veliko bolj poudarjajo t. i. ameriško suverenost – Ameriko, ki več ne potrebuje tradicionalnih zaveznikov, ker ima samo sebe – in pa vse izraziteje obračanje pozornosti ZDA proti Pacifiku, Kitajski.
Nujno je, da Evropa poskrbi za lastno varnost: "Če nisi pri mizi, si na mizi"
Udovič je poudaril, da je nujno, da začne Evropa oziroma Evropska unija čim prej vlagati v nadgradnjo in nadaljnji razvoj lastnih obrambnih kapacitet. V Evropski komisiji so sicer ravno danes napovedali, da se bo poraba za obrambo kmalu močno povečala.
Da se bo Evropa bržkone kmalu začela oboroževati, so že pred meseci zaslutili tudi na evropskih borzah. Delnica nemškega industrijskega velikana Rheinmetall, ki med drugim proizvaja tudi orožje in obrambne sisteme, je v zadnjih šestih mesecih namreč poskočila za skoraj 120 odstotkov.
Eden glavnih opozorilnih znakov, da je vojaško močnejša Evropa v velikem interesu Evrope, so nedavni prvi pogovori o začetku konca vojne v Ukrajini v Savdski Arabiji, na katere so Američani povabili le predstavnike Rusije, ne pa tudi drugih ključnih deležnikov, v prvi vrsti Ukrajine in Evrope.
"Če nisi pri mizi, si na mizi. Čas za vlaganje v obrambne sposobnosti Evrope je zdaj. Je sicer pozno, a še ne prepozno. ZDA bomo s tem sicer šli na živce, saj jim vojaško močna Evropa ni v interesu, a kot smo videli v zadnjem času, ZDA Evropa pravzaprav ne zanima več," je dodal Udovič.
Poudaril je tudi pomen vlaganja v obrambo v Sloveniji. To se bo v prihodnje skoraj zagotovo začelo dogajati v večjem obsegu, a po besedah Udoviča ključnega pomena v kontekstu Slovenije ni vlaganje v "topove", temveč v obrambne kapacitete s poudarkom na kibernetski varnosti in na vlaganju v znanost.
Kibernetska vojna med Ukrajino in njenimi zavezniki ter Rusijo ob konvencionalnih spopadih poteka že od začetka ruske invazije. Ruski hekerji so skoraj v trenutku, ko so nad Ukrajino zažvižgale prve balistične rakete, napadli ukrajinska državna in bančna omrežja. Ukrajina jim ni ostala dolžna. Nekdanji podpredsednik ukrajinske vlade Mihajlo Fedorov je takoj ustanovil t. i. Ukrajinsko kibernetsko vojsko, ki se ukvarja izključno s hekerskimi napadi na ruske tarče, in k sodelovanju povabil hekerje in hekerske aktiviste iz vsega sveta. Podporo Ukrajini in sovražnost do Rusije je napovedala tudi razvpita hekerska skupina Anonymous.
Udovič ob tem izpostavlja, da je Slovenija vendarle ena od najmanjših držav članic EU in zveze Nato in da se bo za konvencionalno varnost v veliki meri vselej zanašala na (orožarske) kapacitete celotnega obrambnega zavezništva in večjih članic, zato so še toliko pomembnejše naložbe v obrambna področja, ki so za našo državo najbolj smiselna.
Najboljši in najslabši možen scenarij?
Kar zadeva končanje vojne v Ukrajini, je po besedah Udoviča najboljši možen scenarij sklenitev takojšnjega premirja in začetek večstranskih pogovorov o t. i. vojnem plenu – regijah, ki so pod vojaškim nadzorom vsake od obeh strani, torej Ukrajine in Rusije.
O najslabšem možnem scenariju o vojni v Ukrajini Udovič medtem ne želi niti razmišljati, jasno pa je, da konflikt ne bi bil več omejen zgolj na Ukrajino, je posvaril.
