Vodja Nata Rutte o Putinu: Zmanjkuje mu denarja, vojakov in idej #video

20.40 Ukrajinske zaveznice za krepitev podpore Kijevu in pritiska na Rusijo

Voditelji držav zaveznic Ukrajine, združenih v t. i. koalicijo voljnih, so se po današnjem srečanju v Londonu zavzeli za nadaljnjo krepitev podpore Ukrajini, zlasti v obliki orožja, in za krepitev pritiska na Rusijo s pomočjo sankcij, da bi ruskega predsednika Vladimirja Putina prisilili v mirovna pogajanja.

Srečanje v Londonu v hibridni obliki je danes gostil britanski premier Keir Starmer, ki je na novinarski konferenci po pogovorih z voditelji dejal, da je koalicija "združena v podpori Ukrajini in mirovnim prizadevanjem ZDA", poroča britanski BBC.

Zavzel se je za vzdrževanje in krepitev pritiska na Rusijo, pri čemer je omenil najnovejše sankcije, ki so jih te dni sprejeli v ZDA in EU. "Znova in znova zavrača možnost konca vojne in s tem znova kaže, da ne misli resno glede miru," pa je Starmer dejal glede ruskega predsednika Putina.

Dodal je, da bodo zavezniki še naprej krepili ukrajinsko zračno obrambo, in napovedal pospešeno dobavo raket in sistemov zračne obrambe. Glede dobave ameriških raket tomahawk sicer po navedbah BBC ni ničesar novega, po Starmerjevih besedah "pogajanja še potekajo".

Za krepitev zračne obrambe se je zavzel tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je v izjavi po srečanju zahvalil zaveznicam za vojaško in finančno podporo.

Dodal je, da so sankcije ključne za pritisk na Rusijo, ukrepe proti ruskim naftnim družbam, ki sta jih sprejeli EU in ZDA, pa je označil za "pomemben korak".

Poleg Starmerja in Zelenskega so izjave podali še nizozemski premier Dick Schoof, danska premierka Mette Frederiksen in generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki je prav tako pohvalil uvedbo sankcij proti ruskim naftnim podjetjem in dejal, da je odločitev glede tomahawkov odvisna izključno od ZDA.

Dejal je še, da Rusija na fronti v Ukrajini napreduje zelo počasi in z veliko izgubami, pri čemer je bil znova kritičen do Putina. "Zmanjkuje mu denarja, vojakov in idej," je povedal vodja Nata in ocenil, da je zdaj pravi čas za krepitev pritiska na Rusijo in njenega predsednika.

Poleg že naštetih voditeljev je na današnjem srečanju t. i. koalicije voljnih na daljavo sodelovalo tudi približno 20 drugih, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

"Pritisk ostaja edini jezik, ki ga Rusija razume, usklajene sankcije pa so ključne za to, da Putina pripeljemo za pogajalsko mizo. Razpravljali smo o nujni energetski podpori, saj se bliža zima, in o krepitvi ukrajinske zračne obrambe," je na omrežju X po pogovorih sporočila von der Leyen.

Costa je dodal, da je na zasedanju izpostavil glavna sporočila četrtkovega zasedanja Sveta EU: zavezanost pokrivanju finančnih potreb Ukrajine za naslednji dve leti in sprejetje 19. svežnja sankcij proti Rusiji, vključno z ukrepi proti ladjam t. i. ruske flote v senci, s katerimi se Moskva izogiba sankcijam.

16.49 Starmer pred srečanjem koalicije voljnih za krepitev pomoči Ukrajini

Britanski premier Keir Starmer je na današnjem bilateralnem srečanju v Londonu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dejal, da bi lahko zahodni zavezniki storili več za okrepitev zmogljivosti Kijeva na področju raket dolgega dosega. Starmer in Zelenski sta se sicer sešla pred današnjim srečanjem koalicije voljnih.

"Mislim, da lahko še veliko storimo na področju zmogljivosti, zlasti na področju raket dolgega dosega in seveda ključnega dela za koalicijo voljnih, ko gre za potrebna varnostna jamstva," je dejal Starmer, ki je Zelenskega gostil v svoji rezidenci na Downing Streetu. Foto: Reuters

"Mislim, da lahko še veliko storimo na področju zmogljivosti, zlasti na področju raket dolgega dosega in seveda ključnega dela za koalicijo voljnih, ko gre za potrebna varnostna jamstva," je dejal Starmer, ki je Zelenskega gostil v svoji rezidenci na Downing Streetu.

To bo zaveznicam predlagal tudi na današnjem srečanju koalicije voljnih, ki se bo prav tako sestala v britanski prestolnici. V Londonu naj bi bili prisotni generalni sekretar Nata Mark Rutte, danska premierka Mette Frederiksen, nizozemski premier Dick Schoof. Drugi, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron, se bodo srečanja udeležili virtualno.

Starmer je ob prihodu objel Zelenskega in mu dejal, da je bil v tem tednu dosežen ogromen korak naprej, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako je ukrajinskemu predsedniku dejal, da je Združeno kraljestvo "najtesnejši zaveznik in podpornik" Ukrajine.

Zelenski se je medtem Starmerju zahvalil za podporo od začetka vojne, še posebej zdaj, kar je po navedbah ukrajinskega predsednika zelo pomembno, navaja britanski BBC. Ob tem je Zelenski obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina, da Ukrajino potiska v humanitarno katastrofo.

Starmer napovedal tudi pospešitev programa za proizvodnjo raket za zračno obrambo

Starmer naj bi danes evropske voditelje pozval, naj dokončajo delo v zvezi z zamrznjenim ruskim premoženjem, da bi sprostili milijarde evrov za financiranje ukrajinske obrambe. Ob tem bo napovedal tudi pospešitev programa za proizvodnjo raket za zračno obrambo, katerega cilj je Ukrajini dobaviti več kot pet tisoč raket.

Pred srečanjem s Starmerjem se je Zelenski danes sestal še z britanskim kraljem Karlom III., kar je bilo njuno tretje srečanje letos.

Obisk v Združenem kraljestvu sledi obisku Zelenskega prejšnji teden v Beli hiši, ko se je znova sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je na srečanju zavrnil njegove prošnje za dobavo raket dolgega dosega tomahawk.

Po poročanju ameriške televizije CNN naj bi v ZDA na uradne pogovore le nekaj dni po napovedanih sankcijah Trumpa proti dvema ruskima naftnima podjetjema prišel svetovalec ruskega predsednika Kiril Dmitrijev. Po navedbah virov naj bi se srečal s predstavniki Trumpove administracije, da bi nadaljevali pogovore o odnosih med ZDA in Rusijo.

15.20 Ruska centralna banka ob upočasnjevanju gospodarske rasti znižala ključno obrestno mero

Ruska centralna banka je danes ključno obrestno mero znižala za 0,5 odstotne točke na 16,5 odstotka. Kot so ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozorili v banki, se je ruska gospodarska rast upočasnila in je skoraj dosegla stagnacijo. Inflacija bo po njihovih navedbah ostala povišana še več mesecev.

Rusko gospodarstvo je od februarja 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, zaznamovano z nestabilnostjo. Centralna banka je po izbruhu vojne ključno obrestno mero začela zviševati, letos spomladi pa je spremenila smer.

Tokratno znižanje je utemeljila tudi s trdovratno inflacijo. Ta je bila septembra z osmimi odstotki dvakrat višja od cilja centralne banke. V banki menijo, da bo ostala povišana še več mesecev.

Opozorili so tudi na neugodne obete za ruski bruto domači proizvod (BDP), katerega rast bo očitno ostala skromna. Mednarodni denarni sklad Rusiji letos obeta 0,6-odstotno rast BDP, prihodnje leto pa enoodstotno.

Tudi tuji analitiki opozarjajo, da se rusko gospodarstvo ohlaja hitreje, kot je kazalo sprva. V zadnjih dveh letih je bila rast stabilna, vendar so jo poganjali predvsem močno okrepljeni izdatki za vojsko po napadu na Ukrajino. Poraba v vojaške namene je sicer preprečila zlom gospodarstva zaradi sankcij Zahoda, a je vodila v rast inflacije.

13.50 Tragedija: fant detoniral bombo na železniški postaji

Po poročanju ukrajinskih medijev je 23-letnik na železniški postaji Ovruch približno 200 kilometrov severozahodno od Kijeva, nedaleč od meje z Belorusijo, med pregledom dokumentov mejnih policisktov detoniral granato. Med pregledom dokumentov je mlajši moški sprožil eksplozivno napravo, pri čemer so umrli trije ljudje (tri ženske – mejna stražarka in dve civilistki), 12 jih je bilo ranjenih. Triindvajsetletnik je kasneje med prevozom v bolnišnico tudi sam podlegel poškodbam, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po predhodnih informacijah je bil fant, ki je izvedel eksplozijo, prebivalec Harkova in je bil pred kratkim pridržan zaradi poskusa nezakonitega prehoda državne meje na zahodu Ukrajine.

Ukrajinska mejna straža je na Telegramu objavila fotografijo s kraja dogodka, na kateri reševalci pomagajo žrtvam eksplozije na peronu. Ukrajinski mediji so poročali, da je moški detoniral granato, vendar je predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da ne morejo potrditi vrste naprave.

Zaradi ruske invazije, ki se je začela februarja 2022, v Ukrajini velja vojno stanje. Moškim, ki so primerni za vojaško službo in so stari med 22 in 60 let, je razen redkih izjem prepovedano zapustiti državo. Prepoved zapuščanja države za moške med 18. in 22. letom starosti so avgusta odpravili, potem ko so številni mladi kljub prepovedi pobegnili iz Ukrajine.

10.00 V ukrajinskem napadu na obrobju Moskve več ranjenih

Po besedah Vorobjova je dron v Krasnogorsku zadel stanovanjsko stavbo, katere prebivalce so evakuirali. Med ranjenimi naj bi bil tudi otrok, poročajo tuje tiskovne agencije.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je zračna obramba ponoči sestrelila skupno 111 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad 13 regijami. Večino so jih sestrelili na jugu države.

Rusija je v zadnjih tednih okrepila napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo, zlasti energetsko, zaradi česar se na tisoče Ukrajincev sooča z težavami v oskrbi z elektriko. V odgovor je Kijev okrepil napade na ruske zahodne regije ter naftne in plinske objekte, medtem ko Moskvo in območje v njeni okolici od začetka vojne napada poredkoma.

Ponoči je Rusija izvedla nove napade na Ukrajini. V južni regiji Herson je rusko obstreljevanje zahtevalo tri življenja, 14 je ranjenih, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Skupno so ruske sile po podatkih ukrajinske vojske nad državo izstrelile 128 dronov, zračna obramba jih je sestrelila 72. "Napad še traja, več sovražnih brezpilotnih letalnikov je še vedno v ukrajinskem zračnem prostoru," je še sporočila vojska.

7.00 Belgijski premier proti hitri uporabi zamrznjenega ruskega premoženja

Belgijski premier Bart De Wever Foto: Reuters Belgijski premier Bart De Wever ima po četrtkovem zasedanju Evropskega sveta še vedno pomisleke glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, ki je večinoma shranjeno v njegovi državi, za financiranje posojila EU Ukrajini.

De Wever je ob prihodu na vrh EU v Bruslju zagrozil z blokado 140 milijard evrov vrednega posojila, če druge članice ne bodo prevzele s tem povezanih tveganj in zagotovile jamstev zanj. Prav tako je zahteval, da tudi druge evropske države in članice skupine G7, v katerih je shranjeno tovrstno premoženje, omogočijo njegovo uporabo za podporo Ukrajini.

Po srečanju je dejal, da ima še vedno več pomislekov. Med drugim gre za vprašanji, kako vzpostaviti takšno posojilo, da bi bilo v skladu z mednarodnim pravom, in kako druge države, ki hranijo zamrznjeno rusko premoženje, prepričati o sodelovanju.

Vendar pa Belgija po poročanju tujih tiskovnih agencij ni bila edina, ki je izrazila pomisleke.

"Ob tej rešitvi se postavljajo pravna vprašanja in vprašanja delitve tveganja," je priznal tudi francoski predsednik Macron. Obenem je poudaril, da to ostaja najboljša možnost za zagotavljanje finančne podpore Ukrajini za prihodnji dve leti.

Belgijski premier Bart De Wever in francoski predsednik Emmanuel Macron Foto: Reuters

Nemški kancler Friedrich Merz, ki je konec septembra podal pobudo zanj, je po poročanju tujih agencij pozdravil ta korak. "Ukrajina potrebuje zanesljive obete, predvsem ko gre za vojaško opremo. Evropejci moramo to sporočilo moči poslati zdaj," je povedal, še poroča Slovenska tiskovna agencija.

Novice Putinova tesna sodelavka razkrila podrobnosti množičnih ugrabitev

Novice Rusi iz Jakutije so se uprli Putinu

Novice Putinova zahteva: to je konec za Ukrajino